Nasilje je pereč problem, ki lahko vpliva tako na posameznika kot tudi na celotno družbo. In prav zato ni vseeno, kakšna je naša toleranca do neprimernih pripomb, žaljenja, poniževanja, groženj, izsiljevanja ali celo fizičnega obračunavanja. Posledice so namreč lahko zelo hude in zato je nujno, da žrtvam dovolimo spregovoriti na glas, brez obsojanja ali stigme. Le tako bomo dobili šele resnični vpogled v našo družbo in jo bomo lahko začeli korenito spreminjati, tam, kjer se vse začne, v odnosu drug do drugega. 

Nasilje v družbi in podatki

Prijave, poročila, podatki in statistika niso brez pomena, saj nam lahko pomagajo, da ozavestimo probleme in začnemo spreminjati svojo zavest. In tako lahko kot posamezniki sovplivamo na reševanje številnih izzivov, ki so, hočemo ali nočemo, prisotni tudi v naši družbi. 

O tem, kako prepoznati nasilje, kakšne oblike nasilja poznamo, s čim vse se sooča žrtev, o preventivi, med drugim tudi o samoobrambi in še in še si boste lahko podrobneje prebrali tudi v drugih člankih, ki jih pripravljamo v okviru našega projekta Varna in zadovoljna, tokrat pa se bomo osredotočili predvsem na številke v naši državi. 

Koliko žensk je že doživelo nasilje? 

Podatki statističnega urada (v nadaljevanju SURS), ki obravnavajo osebe po petnajstem letu, kažejo, da je 22 odstotkov žensk že doživelo fizično nasilje (vključno z grožnjami) ali spolno nasilje. Ob tem še lahko dodamo, da ženske pogosteje od moških doživljajo nasilje, ki se ponavlja ali ima hujše posledice, kot tudi nasilje v partnerskem odnosu. Spodnja slika tako prikazuje delež žensk (po 15. letu), ki so že doživele posamezno vrsto nasilja (vir SURS).

Policijsko poročilo: ali beležimo porast nasilja in katerega?

Policija, ki redno spremlja in obravnava primere nasilja, pri tem opaža naslednje: "Iz statističnih podatkov, ki zajemajo zadnjih pet let, je razvidno, da prevladuje kaznivo dejanje Nasilje v družini, kjer je v veliki večini oškodovanka ženska. Porast prijavljenega nasilja, kjer je bila žrtev ženska, opažamo pri prijavah kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost."

V spodnji tabeli od leta 2019 do 2023 je razvidno število obravnavanih kaznivih dejanj, kjer je bila žrtev ženska.

Kakšen pa je občutek varnosti na splošno v družbi? 

Po raziskavi, ki nam jo je posredoval SURS in jo je lani izvedla Evropska komisija, je Ljubljana (edino slovensko mesto, ki je bilo vključeno v raziskavo) med mesti, kjer se je več kot 80 odstotkov vprašanih počutilo varne, ko so hodili sami ponoči po mestu. Ljubljana si tako skupaj z danskim Köbenhavnom in španskim Oviedom pri 87 odstotkih deli prvo mesto. 

Torej, po uradnih podatkih velja Slovenija še vedno za precej varno državo, toda to ne pomeni, da nasilje v naši družbi ni prisotno. "Nasilje je širok izraz, ki obsega različne neželene verbalne in fizične oblike napada, nadlegovanja tudi s spolno vsebino, zaradi katerih se počutimo neprijetno, ogroženo in zlorabljeno. Lahko smo tudi poškodovani. Do nasilja lahko prihaja kjer koli, na ulici, v trgovini, na postaji, v šoli ali na delovnem mestu, lahko ga izvajajo znane osebe ali pa neznanci. Nasilje se z uporabo sile, grožnje ali kako drugače lahko stopnjuje v hujša oziroma kazniva dejanja," pojasnjujejo na Policiji. 

In prav zato bi morala biti naša toleranca do vsakršnega nasilja vedno ničelna, kar je pomembno sporočilo za zmanjševanje ali preprečevanja nasilja na vsakem koraku.