V ponedeljek je umrl Renato, katerega umetnost se je zapisala v zgodovino

Pred kratkim je v Trevisu, v svoji rodni Italiji, v starosti 89 let preminil legendarni oblikovalec filmskih plakatov Renato Casaro. Italijanska televizija RAI je potrdila, da je umrl v ponedeljek zvečer v bolnišnici.

Casaro je bil znan po ročno izdelanih plakatih, ki so krasili kinodvorane po vsem svetu in promovirali številne nepozabne filme. Njegova kariera se je raztezala čez več desetletij, sodeloval pa je z nekaterimi največjimi režiserji in igralci tistega časa.

Renato Casaro, rojen leta 1935 v Trevisu, je že kot mladenič kazal izjemen talent in predanost vizualni umetnosti. Njegova strast do filma ga je že v najstniških letih pripeljala do risanja plakatov za lokalni kino Garibaldi v zameno za vstopnice, s čimer je položil temelje izjemno bogate kariere.

To pionirsko obdobje je bilo ključnega pomena za oblikovanje njegovega unikatnega sloga. Zgodnja izkušnja mu je omogočila razumeti dinamiko in sporočilnost, ki sta nujni za uspešno predstavitev filmske zgodbe na platnu, kar ga je kmalu po odprtju lastnega studia pri 21 letih izstrelilo na mednarodni oder.

Renato Casaro je pomagal izstreliti igralce, kot sta Arnold Schwarzenegger in Sylvester Stallone, na vrh hollywoodske scene z vizualno prepoznavnimi plakati. Za Schwarzeneggerja je na primer oblikoval plakate za filmske klasike, kot so 'Conan the Barbarian' (1982), 'Red Sonja' (1985), 'The Running Man' (1987), 'Total Recall' (1990), 'Terminator 2: Judgment Day' (1991) in 'True Lies' (1994).

Casaro je leta 2022 v intervjuju za The Guardian pojasnil svojo fascinacijo: "Schwarzenegger je bil idealna oseba za slikarsko upodabljanje. Imel je trden izraz. Njegov obraz je bil kot kip."

Podobno uspešno je sodeloval tudi s Sylvestrom Stallonom, ustvarjajoč prepoznavne plakate za prve tri filme o Rambu, kot tudi za filme, kot so 'Over the Top' (1987), 'Lock Up' (1989) in 'Cliffhanger' (1993). Stallone je nekoč dejal, da je Casaro s svojo umetnostjo 'ujel njegovo dušo'.

Casaro je bil velik zagovornik ideje, da mora plakat 'ujeti bistvo filma'. Leta 2021 je za The New York Times pojasnil: "Ujeti bistvo: tisti trenutek, tisti pogled, tisto držo, tisti gib, ki pove vse in strne celotno zgodbo. To je najtežji del."

Po njegovih besedah 'ne moreš goljufati', saj mora plakat resnično odražati to, kar film ponuja. Njegov proces ustvarjanja je vključeval globoko razumevanje zgodbe, likov in atmosfere filma, preden se je lotil dela. Ta pristop je bil ključen za uspeh njegovih plakatov, saj so gledalcem nudili vpogled v film, ne da bi razkrili preveč.

Poleg klasičnih vesternov in akcijskih epov se je Casarovo platno razširilo tudi na širši spekter filmskih žanrov. Ustvarjal je umetnine za vizualno bogate in zgodbeno kompleksne filme, kot so 'Peščeni planet' (1984) Davida Lyncha, z vizijo futurističnega vesolja, in epska drama 'Zadnji kitajski cesar' (1987) Bernarda Bertoluccija, ki je gledalce popeljala v preteklost.

Med njegovimi deli najdemo tudi plakate za priljubljeni 'Princesa nevesta' (1987), mračno 'La Femme Nikita' (1990) in poetični 'Pleše z volkovi' (1990) Kevina Costnerja. Casaro je dokazal svojo izjemno vsestranskost, saj je z lahkoto preklapljal med žanri in ustvarjal ikonske podobe, ki so prejele tako kritiško priznanje kot priljubljenost med širšim občinstvom, pri čemer je vsakemu filmu dal edinstveno vizualno identiteto.

S prihodom digitalnih orodij je Renato Casaro leta 1998 prenehal ustvarjati komercialne filmske plakate. Njegova kariera pa s tem ni bila zaključena, saj je leta 2020 o njegovem življenju izšel dokumentarni film 'The Last Movie Painter'. Desetletje pred tem se je vrnil v rodni Treviso, potem ko je dolga leta živel in delal v tujini, v Španiji in Nemčiji.

Vendar se je Casaro leta 2019 na presenetljiv način vrnil v filmsko industrijo, ko ga je kultni režiser Quentin Tarantino, dolgoletni oboževalec njegovega dela, osebno povabil k oblikovanju plakatov. Ustvaril je serijo plakatov za fiktivne filme, ki jih je igral lik Ricka Daltona (Leonardo DiCaprio) v Tarantinovem filmu 'Bilo je nekoč ... v Hollywoodu' (2019), in s tem Casarovim umetninam ponovno omogočil, da so zasijale na filmskem platnu. Tarantino mu je celo poslal podpisano DiCaprijevo fotografijo s plakatom, kjer je zapisal: "Hvala za vašo umetnost, ki je krasila moj film. Vedno ste bili moj najljubši."

Vir: deadline.com, hollywoodreporter.com