Zadrga je mehansko čudo, ki je že tolikokrat vse 'držala skupaj'. V svoji dolgi zgodovini je šla skozi roke številnih predanih izumiteljev, ki so ljudi precej neuspešno poskušali prepričati, da bi jo sprejeli kot del vsakdanje mode. Danes pa je znana kot izredno praktičen in nepogrešljiv element, ki je že zdavnaj presegel meje modnega sveta. Največ jo resda uporabljamo pri oblačilih, brez nje pa ne moremo niti pri kovčkih, torbah, športni opremi ter šotorih. Uradno jo je iznašel Gideon Sundbäck okrog leta 1917, čeprav so se prve, zelo osnovne oblike pojavile že veliko prej.

Elias Howe, ki je izumil prvi šivalni stroj, je leta 1851 od znanca dobil patent, ki naj bi služil kot 'avtomatska kontinuirana zapora oblačil'. Morda je bilo navdušenje nad novim strojem krivo za to, da Elias ni namenil večje pozornosti propagiranju predhodnice zadrge in je s tem zamudil priložnost, da bi se v zgodovino zapisal s še eno iznajdbo. 44 let pozneje je Whitcomb Judson v zaponki, ki je bila močno podobna Howejemu patentu, videl tržno nišo in jo trgu predstavil kot revolucionarno odkritje. Skupaj s poslovnežem Colonelom Lewisom Walkerjem je Judson ustanovil podjetje, ki naj bi proizvajalo ta nov pripomoček. Zaponka, predhodnica današnje zadrge, je svoj javni 'krst' doživela leta 1893 na svetovnem sejmu v Chicagu in požela skromen komercialni uspeh.

Ker je podjetje Universal Fastener Company potrebovalo strokovnjaka za razvoj, so k sodelovanju povabili Gideona Sundbäcka, elektroinženirja, ki se je rodil na Švedskem in se pozneje preselil v Kanado. Izreden občutek za oblikovanje in poroka z direktorjevo hčerko Elviro Aronson so Sundbäcka vodile do položaja glavnega oblikovalca podjetja in prevzel je odgovornost razvijanja detajlov zaponke. Leta 1911 mu je umrla žena in zdelo se je, da mu bo zaradi žalosti padla motivacija. A zgodilo se je ravno nasprotno. Sundbäck je uteho poiskal za delovno mizo ter do decembra leta 1913 že imel zasnovo za zadrgo, kot jo poznamo danes. Občutno je povečal število pritrjenih zobcev in jih razporedil v dve nasproti si ležeči vrstici, ki jih je z drsnikom lahko v eno smer združil in v drugo ponovno razpolovil. Patent za deljivo zapenjalo je oblikoval leta 1917, to pa je tudi letnica rojstva sodobne oblike zadrge. Obenem je ustvaril tudi stroj za izdelavo zadrg, s katerim so že v prvem letu delovanja proizvedli nekaj sto metrov zadrge na dan.

Najprej so jo namestili na otroška oblačila

Ime zadrga je temu, danes izredno praktičnemu elementu modnih oblačil dalo podjetje B.F. Goodrich. Sundbackovo iznajdbo so se namreč odločili uporabiti na novem modelu gumijastih škornjev in jo poimenovali 'zipper' oziroma 'zadrga' in to ime je potem tudi obdržala. V prvih nekaj letih so jo uporabljali skoraj izključno za zapiranje čevljev in vrečk s tobakom. Trajalo je kar 20 let, da so nad njo navdušili tudi modno industrijo. V tridesetih letih prejšnjega stoletja so tako zadrgo najprej dobila otroška oblačila. V oglasni kampanji so poudarjali, da lahko prav ta enostaven element otrokom vlije samozavest, saj naj bi si oblačila z zadrgo lahko oblekli brez pomoči staršev. Klasične gumbe je dokončno premagala leta 1937, ko so jo francoski oblikovalci prvič namestili na moške hlače. To je sprožilo pravo modno revolucijo in zadrgo poneslo med najbolj zaželene elemente modnega oblikovanja. Od takrat je šla njena pot le še navzgor, zadnjo med prelomnicami pa je doživela takrat, ko so oblikovali jope z dvema drsnikoma, kar je omogočalo odpiranje in zapiranje v obe smeri.

V svetu je danes znanih več različnih tipov zadrg. Tako poznamo spiralne zadrge ali zadrge s tuljavo, nevidne zadrge, ki imajo zobce skrite za barvno skladnim trakom, kovinske zadrge, ki so klasična izbira za kavbojke in jih lahko zamenjamo tudi s plastičnimi zobci, pa tudi tako imenovane 'odprte' in 'zaprte' zadrge – prve lahko odpremo, druge pa zapremo z obeh strani. Posebno obliko nepredušnih zadrg so razvili znanstveniki vesoljske organizacije NASA in jih uporabili pri izdelavi kombinezonov za polete v vesolje, ki ohranjajo zračni tlak v vesoljskem vakuumu. Gre za standardni model z zobci, posebnost pa je vodotesna folija iz armiranega polietilena, ki je ovita okrog vsake posamezne vrste z zobci in ustvarja dvojno tesnilo. Podobne zadrge se danes uporabljajo tudi pri vodotesnih oblačilih, kot so potapljaška ali s kombinezoni za delo z nevarnimi snovmi.

Plastično zadrgo je izumil Slovenec

Danes lahko zadrgo najdemo povsod – na oblačilih, prtljagi, čevljih, posteljnini, usnjenih izdelkih in številnih drugih predmetih. Vsak dan se po svetu proizvedejo tisoči kilometrov zadrg, oblikovalci in inovatorji pa ves čas iščejo nove možnosti, kako še bolj dosledno izpolniti potrebe potrošnikov. Najbrž pa niste vedeli, da smo imeli pri razvoju zadrge prste vmes tudi Slovenci. Slovenski inovator in izumitelj Peter Florjančič je bil namreč tisti, ki je poleg številnih drugih inovacij iznašel tudi plastično zadrgo.