Največ prebivalk z imenom Marija je bilo v pomurski regiji (povprečno vsaka trinajsta), najmanj pa v obalno-kraški (vsaka devetindvajseta). V obalno-kraški je tudi najmanj žensk od vseh z imenom Ana (vsaka petinpetdeseta). 

Pri tretjem najpogostejšem ženskem imenu so razlike že večje: v celotni Sloveniji in v petih posameznih regijah, v podravski, zasavski, osrednjeslovenski, gorenjski in primorsko-notranjski, je tretje najpogostejše žensko ime Maja, v dveh regijah, v koroški in savinjski, Irena (v celotni Sloveniji četrto), v posavski in jugovzhodni Sloveniji Jožica, v pomurski regiji Terezija, v obalno-kraški Nataša, v goriški pa Mojca. 

V katerem delu Slovenije pa ženske največ zaslužijo?

Med prebivalkami Slovenije, starimi od 20 do 64 let, je bilo v 2017 približno 70 % delovno aktivnih. Najvišji je bil delež delovno aktivnih žensk te starosti v osrednjeslovenski (73 %), najnižji pa v pomurski statistični regiji (malo manj kot 64 %). 

Prebivalke osrednjeslovenske regije so imele po zadnjih podatkih (za leto 2017) tudi najvišjo povprečno mesečno bruto plačo (1.876 EUR), razlika med njihovo in povprečno mesečno bruto plačo moških iz te regije pa je bila najnižja. Znašala je 61 EUR. Povprečna mesečna bruto plača žensk v Sloveniji je bila 1.664 EUR, to je 105 EUR manj od povprečne bruto plače moških. Najnižjo povprečno bruto plačo so imele prebivalke pomurske regije (1.453 EUR). Razlika med bruto plačo moških in bruto plačo žensk pa je bila najvišja v gorenjski statistični regiji; povprečna plača moških iz gorenjske regije je bila za 172 EUR višja od povprečne bruto plače žensk iz te regije. 

Osrednjeslovenska statistična regija izstopa tudi po najnižjem deležu delovnih migrantk, tj. žensk, ki delajo zunaj regije prebivališča. V 2017 se je namreč na delo v drugo regijo vozilo le 8 % delovno aktivnih žensk iz te regije. Po najvišjem deležu delovnih migrantk izstopa s skoraj polovico zasavska statistična regija (49 %).