Janet Porter je med mnogimi Američani znana kot ena najbolj gorečih pripadnic konservativne struje v državi, ki se je upala spraviti celo na ugledno sodnico ameriškega vrhovnega sodišča. Ruth Bader Ginsburg, ki je po verski pripadnosti sicer židinja, je namreč obtožila, da je rasistka. Porterjeva je bila, tako kot sedanji ameriški predsednik Donald Trump, prepričana, da naj bi nekdanji predsednik Barack Obama skrival svoj rojstni list, ker naj se ne bi rodil v Združenih državah, temveč v Keniji, in zato kot nekdo, ki ni rojen v Ameriki, ne more biti predsednik ZDA. Uradno sicer velja, da je Obama rojen na ameriških tleh, natančneje na Havajih, številni analitiki pa so nebulozno željo po razkrivanju njegovih korenin  razlagali kot rasistično reakcijo na dejstvo, da je bil prvi temnopolti ameriški predsednik v zgodovini države.

Toda na tej točki se neobičajna dejanja Janet Porter še ne končajo. Je namreč tudi predsednica organizacije The Southern Poverty Law Center (v prevodu Centra za zakon o revščini na jugu), ki ga mnogi uvrščajo v skupino skrajnih skupin, nastrojenih še posebej proti gejevski in lezbični populaciji. Da so njena stališča precej nenavadna, zelo nazorno kaže tudi dejstvo, da je ostala brez oddaje na eni od krščanskih radijskih postaj, ker so uredniki menili, da je v svojih pogledih preveč ekstremno usmerjena. Kako tudi ne bi bila, ko pa je ves čas vneto zagovarjala krščansko prevlado v svetu.

'Mati' prepovedi splava po šestem tednu nosečnosti

Levica in liberalci se, pričakovano, nikakor ne morejo strinjati z njenimi pogledi, kup sovražnikov pa si je med svojo aktivistično kariero nabrala tudi med republikanci in ostalimi konservativci. A v Trumpovi Ameriki ji je ne glede na vse uspelo doseči eno največjih zmag v karieri. V zvezni državi Ohio je namreč uspešno izpogajala sprejetje enega od najstrožjih zakonov o splavu na svetu, tako imenovanega 'zakona o srčnem utripu', ki ženskam prepoveduje, da bi naredile splav po šestih tednih nosečnosti, ko naj bi bilo mogoče pri plodu že zaznati srčni utrip. Še več, Porterjeva je odločena, da ne bo ostalo samo pri Ohiu – po poročanju časopisa The Guardian je njen cilj svoj skrajno konservativni boj proti splavu razširiti po vsem svetu.

Janet Porter je na 'zakonu o srčnem utripu' začela delati leta 2010, prve uspehe pa je dosegla, ko so na njeno pobudo v ameriški zvezni državi Ohio sprejeli delni zakon o splavu, ki je mladoletnicam prepovedal splaviti brez soglasja vsaj enega od  staršev in uvedel obvezno čakalno dobo vsaj 25 ur med obiskom ginekologa in posegom prekinitve nosečnosti. Skupno naj bi doslej sicer kar devet let svojega življenja porabila za to, da je lobirala pri lokalnih in državnih veljakih za sprejetje 'zakona o srčnem utripu', ki ga, mimogrede, niso podpirale niti tradicionalno usmerjene politične ter aktivistične skupine, ki se sicer borijo proti splavu - med njimi je denimo tudi združenje Ohio Right to Life. Celo guverner te zvezne države, ki prihaja iz vrst republikancev, je kar dvakrat vložil veto na omenjeni zakon s pojasnilom, da ni v skladu z obstoječo zakonodajo. Tako 'zakon o srčnem utripu' kot tudi Janet Porter naj bi bila po mnenju mnogih ameriških in svetovnih analitikov zelo ekstremna in nevarna za družbo, je pred dnevi poročal The Guardian.

Pomoč predsednika države

Čeprav se je zdelo, da bo ostalo samo pri prizadevanjih, pa je Porterjevi dolgo veljavne pravice žensk o svobodni izbiri prekinitve nosečnosti pomagal uzakoniti prav predsednik Donald Trump, ki je pred kratkim imenoval dva nova skrajno kontroverzna vrhovna sodnika, obenem pa se je povečalo tudi število zveznih sodnikov, ki nasprotujejo splavu. Do danes so tako zakon, ki ga je predlagala Porterjeva, uvedli že v 11 zveznih državah, končni cilj pa je sprememba zakonodaje na celotnem ozemlju Združenih držav Amerike, ki je doslej v večini zveznih držav dovoljevala opraviti splav iz katerega koli razloga do trenutka, ko lahko plod že preživi brez matere (običajno do 7. meseca nosečnosti). Po sedmem mesecu je bil doslej splav dovoljen zgolj v primeru, če je bilo ob tem ogroženo življenje matere.

Kljub temu, da v zadnjem času žanje velike uspehe in v svojih prizadevanjih postaja vse bolj nevarna, pa prepričanje Porterjeve tudi s strokovnega vidika stoji na zelo trhlih temeljih. Celo zdravniki namreč pravijo, da je 'srčni utrip', na katerega se sklicujejo konservativci, iz zdravstvenih razlogov neutemeljen, ker so okončine zarodka pri šestih tednih nosečnosti še vedno zgolj majhne izbokline, utripajoča tkiva okrog srca pa še niso razvita do te mere, da bi lahko dejansko govorili o pravem bitju srca. Poleg tega so v skupni izjavi za javnost zapisali, da šest tednov po zanositvi večina žensk niti še ne ve, da so noseče.

Ve, kako pritegniti pozornost javnosti

Poleg za mnoge spornih kampanj, ki naj bi rezale globoko v človekove pravice, je Porterjeva znana še po nekaterih drugih precej kontroverznih potezah. Bila je glasna podpornica kandidata za ameriškega senatorja Roya Moora, ki je bil v svojih tridesetih letih obtožen spolnega napada in zalezovanja najstnic. Na vprašanje, kako lahko podpira takšnega moškega, je takrat odgovorila: »Poznam ga že 20 let in vem, kakšen je njegov odnos do desetih božjih zapovedi. Če na svetu obstaja en nedolžen človek, potem je to zagotovo Roy in nikakor ni mogoče, da bi kdaj počel stvari, katerih ga obtožujejo,« je bila jasna Janet.

Ob vsem tem je Porterjeva zelo dobro znana tudi kot prava lovilka pozornosti. Pri preusmerjanju pozornosti na svoje kampanje in prizadevanja naj praktično ne bi izbirala sredstev in s tem belila glave številnim sodržavljanom. Organizirala je denimo 'pričanje' zarodka skozi ultrazvok, med zadnjo kampanjo pa je članom zakonodajnega odbora poslala na stotine rožnatih in modrih balonov ter celo najela letalo, v katerem je med njihovim zasedanjem preletavala zgradbo sodišča. Jasno je torej, da trdno stoji za svojimi odločitvami in je odločena, da doseže zastavljene cilje – za vsako ceno!