Visoke temperature povečujejo tveganje za nasilje nad ženskami

Slovenijo je znova zajel vročinski val, javnost pa se osredotoča predvsem na toplotno obremenitev, dehidracijo in požarno ogroženost. A med opozorili, ki jih slišimo v vremenskih napovedih, manjka eno, ki je za številne ženske lahko ključno. V ekstremni vročini namreč ne narašča le tveganje za zdravstvene zaplete, temveč tudi tveganje za nasilje v intimnopartnerskih odnosih.

Neprofitna organizacija Fine Acts zdaj tudi v Sloveniji lansira pobudo Spregledana vročinska opozorila, s katero želijo v javno razpravo vključiti pomembno, a pogosto prezrto posledico visokih temperatur: povečano tveganje za nasilje nad ženskami. Pobuda temelji na podatkih organizacije UN Women, ki opozarja, da je dvig povprečne globalne temperature za 1 C povezan s kar 4,7-odstotnim povečanjem nasilja v intimnopartnerskih odnosih.

Ob vročinskem valu pogosto slišimo priporočilo, naj ostanemo doma. Toda za nekatere ženske ravno dom ni varen prostor. Fine Acts zato s pobudo Spregledana vročinska opozorila spodbuja medije, da to manj vidno posledico vročine vključijo v vsebine, v katerih ljudje spremljajo vremenske razmere.

Namen je, da se opozorila o povečanem tveganju za nasilje pojavijo ob televizijskih in radijskih vremenskih napovedih, v spletnih in klasičnih medijih ob poročanju o vročinskem valu ter med rezultati spletnih iskanj vremenske napovedi. S tem bo opozorilo doseglo javnost v trenutkih, ko je njena pozornost že usmerjena v vročino in njene posledice.

Nasilje nad ženskami je močno razširjena družbena težava ne glede na vreme. Približno vsaka tretja ženska v Evropski uniji je od 15. leta starosti doživela fizično in/ali spolno nasilje.

Raziskave pa kažejo, da lahko pritiski, povezani s podnebno krizo in ekstremno vročino, obstoječe tveganje še povečajo. Po podatkih UN Women je dvig povprečne globalne temperature za 1 C povezan s 4,7-odstotnim povečanjem nasilja v intimnopartnerskih odnosih. Ker podnebne spremembe prinašajo vse pogostejše in intenzivnejše vročinske valove, postaja ta povezava vse bolj zaskrbljujoča.

Ekstremna vročina lahko poveča fiziološki stres, razdražljivost in agresivnost, moti spanec ter oteži uravnavanje čustev in impulzov. Med vročinskimi valovi ljudje pogosto preživijo več časa skupaj v zaprtih prostorih, finančni in drugi pritiski, povezani s podnebno krizo, pa lahko dodatno zaostrijo že obstoječe napetosti.

Pobudo za ozaveščanje o povečanem tveganju nasilja ob vročini je zasnovala neprofitna organizacija Fine Acts, ki je k sodelovanju povabila šest kreativnih agencij iz šestih evropskih držav. Cilj pobude je povezavo med ekstremno vročino in varnostjo žensk vključiti v javno razpravo ter prispevati k boljšemu prepoznavanju nasilja, pravočasnemu ukrepanju in učinkovitejši zaščiti žensk.