Huang Juanjuan v studiu lokalne radijske postaje v Pekingu dela dolgo v noč. Delo ji je v užitek, skrbi pa jo dejstvo, da bo že naslednji dan stara 29 let. „Strašno. Postarala se bom in to me dela živčno,“ je za ameriški CNN pred časom povedala Huang. Zakaj? „Ker sem še vedno samska. Nimam fanta in družina pritiska name, naj se že vendar poročim.“ Huang je samozavestna, zaupanja vredna, čedna mlada dama z dobro plačo, lastnim stanovanjem in bogatimi prijatelji. Zaključila je drugo stopnjo študija na eni od najboljših univerz na Kitajskem. Kljub temu ženske, kot je ona, na Kitajskem kličejo „šeng nu“, kar pomeni 'ostanek ženske populacije'. Po mnenju kritične zahodne javnosti gre za zelo zaničevalen in žaljiv odnos do samskih žensk v poznih dvajsetih letih, ki se morajo vsakodnevno spopadati s pritiski družine in javnosti. Ti od njih namreč pričakujejo in zahtevajo, da se poročijo še pred tridesetim letom, zato jih k temu spodbujajo z žaljivko, da so 'ostanek', ki si ni bil sposoben pravočasno najti partnerja.

Mediji, ki se financirajo iz kitajskega proračuna, so izraz 'šeng nu' pričeli uporabljati že leta 2007. Celo domnevna državna feministična organizacija 'All-China Women's Federation' je na svoji spletni strani objavila članke, v katerih je uporabljala ta žaljiv izraz in si zato prislužila množične pritožbe od samskih žensk. Ponujali so nasvete, kako 'štrleti' iz povprečja, kako omrežiti moške ter celo psihološke analize o tem, zakaj bi se ženske želele poročiti tako pozno. „Ta žaljiv izraz se je razširil kot virus. Nihče pa se ne zaveda, da žali starejše, neporočene ženske, zato bi ga morali prepovedati in spoštovati pravice žensk,“ pravi Fan Aiguo, generalni sekretar kitajskega združenja zakonskih in družinskih študij. „Vse od leta 2007 državni mediji vztrajno uporabljajo ta izraz v anketah, poročilih, kolumnah, risankah in stripih ter s tem močno stigmatizirajo izobražene samske ženske, starejše od 27 let,“ se strinja Leta Hong-Fincher, Američanka, ki študira sociologijo na eni od pekinških fakultet.

Proti samskim ženskam celo feministična organizacija

Mediji vse bolj burijo duhove z jeznimi sporočili, da so izobražene ženske preveč „izbirčne“ in si zgolj zato ne morejo najti partnerja. „Lepa dekleta ne potrebujejo visoke izobrazbe, da se poročijo v premožno in vplivno družino. Za posameznice povprečnega ali grdega videza pa je to veliko težje,“ so leta 2011 zapisali na spletni strani feministične organizacije 'All-China Federation of Women'. „Te punce se odločijo za nadaljnje izobraževanje, da bi tako postale bolj konkurenčne. Najbolj tragično je, da se ne zavedajo, da so z vsakim letom vredne manj. Do takrat, ko si pridobijo naziv magistric ali doktoric znanosti, so tako že tako stare kot porumeneli biseri,“ so še zapisali. Če se v zahodnem svetu zdi 'ostanek' izredno neprimerno in žaljivo poimenovanje za neporočene ženske po 27. letu, pa se nekaterim njihovo ravnanje zdi popolnoma utemeljeno. Tradicija Kitajkam namreč veleva, da se poročijo zelo mlade. Sodobna dekleta pa v zakonsko zvezo vstopajo vse starejša, še posebej v tistih delih države, kjer jim je omogočeno univerzitetno izobraževanje. Leta 1950 je bila v urbanih mestih povprečna starost Kitajk ob poroki nižja od dvajset let, do osemdesetih let se je zvišala na 25, danes pa se je ustavila pri približno 27 letih.

Fante in dekleta sortirajo po kvaliteti

Podatki, zbrani ob zadnjem popisu prebivalstva na Kitajskem, kažejo, da je kar vsaka peta Kitajka v starostni skupini od 25 do 29 let samska. Delež neporočenih moških te starosti je sicer še večji, a to javnosti niti približno ne vznemirja, saj se moški po tradiciji poročajo pozneje kot ženske, za nevesto pa izberejo precej mlajšo in manj izobraženo dekle. „Na Kitajskem obstaja mnenje, da fantje najboljše kvalitete za ženo izberejo dekle slabše kvalitete,“ pravi radijka Huang Juanjuan. „Tako ženske najboljše kvalitete v tem tako imenovanem naravnem krogu izostanejo, prav tako tudi moški najslabše kvalitete, zaradi katerih pa si nihče ne beli glave. Če ste torej 'ostanek ženske populacije', verjetno pripadate skupini najkvalitetnejših žensk,“ razlaga Huang. Ženske, ki spadajo v skupino najkvalitetnejših žensk, so najbolj inteligentne in najbolj izobražene, zanje pa po besedah študentke Hong-Fincherjeve, ki se sklicuje na vladno izjavo o prebivalstvu iz leta 2007, vlada želi, da se najbolj razmnožujejo.

Ženitne posredovalnice in zmenkarije

Kitajska populacija naj bi bila po mnenju nekaterih domačih sociologov in psihologov premalo kvalitetna, zato naj bi sedaj država poskrbela za izboljšanje kakovosti prebivalstva. V nekaterih kitajskih pokrajinah oblasti izdatno subvencionirajo ženitne posredovalnice in zmenkarije, kjer izobražene mlade ženske lahko spoznajo primerne samske moške. Cilj po prepričanju Fincherjeve ni le izboljšati nabor genov, temveč tudi 'spariti' čim več moških in jih zresniti, da se ustalijo. Na ta način naj bi zmanjšali število razuzdanih samskih moških, ki bi s svojim divjaškim načinom življenja dolgoročno lahko povzročili pravo socialno razdejanje.

Starša sta se ji hotela odreči

Čen dela v eni od pekinških družb za investicijsko svetovanje in v svojem delu naravnost uživa. Je samska in uživa življenje v kitajski prestolnici, daleč stran od staršev v konservativnem mestu na severu države, kjer je tradicija še močno prisotna. Starša je po njenih besedah sram, da imata neporočeno 38 let staro hčerko. „Ne želita, da ju spremljam na srečanja s prijatelji, ker jim nočeta povedati, da si njuna hčerka pri skoraj štiridesetih še vedno ni našla partnerja. Bojita se, da me bodo prijatelji in sosedje obravnavali kot nenormalno. Za dodatno slabo voljo poskrbijo prijatelji sami, ki jima vneto razlagajo, kako se vsak dan igrajo z vnuki, onadva pa sta vse bolj prepričana, da jih nikoli ne bosta imela,“ žalostno pripomni finančnica. Čenina starša sta hčerki večkrat organizirala zmenek na slepo. Enkrat ji je oče celo zagrozil, da se ji bosta z materjo odrekla, če se ne bo poročila do konca leta, danes pa pravita, da se bo morala vrniti domov in skrbeti za njiju, če si v kratkem ne bo našla moškega. Čen pa točno ve, kaj hoče: nekoga, ki je „pošten, odgovoren in družaben“. Pravi, da bi bila neskončno vesela, če bi srečala 'pravega', a pušča času čas. Medtem pa je hvaležna za vsak nov dan samskega življenja, ki ga lahko preživi v družbi sodelavcev in prijateljev.