Zadovoljna.si
Pauline dolga leta ni mogla razumeti, zakaj se z mamo toliko selijo.

Novice

'Z bratom sva bila talca duševno bolnega očima in manipulirane matere'

Ma.K.
18. 05. 2018 12.47
0

Zgodb o tem, kako dva ugotovita, da ne moreta več živeti skupaj, se ločita in si razdelita otroke, je veliko in v večini primerov praznino nadomestijo novi partnerji, ki si lahko hitro podredijo pogosto psihično labilne ločence. Tako je bilo tudi v primeru Kanadčanke Pauline Dakin, ki je v svoji nedavno izdani avtobiografski knjigi 'Run, Hide, Repeat!' (Teci, skrij se, ponovi!) razkrila, kako sta bila z bratom talca duševno bolnega očima in povsem zmanipulirane matere.

»Naša družina je bila vedno nenavadna. Spomnim se, da sem brata večkrat vprašala 'Kaj se dogaja z nami? Zakaj imamo tako čudno življenje?' A to je bila vedno skrivnost in nikoli nisva našla pravega odgovora,« se v avtobiografiji 'Run, Hide, Repeat!' (Teci, skrij se, ponovi!) spominja Kanadčanka Pauline Dakin.

Za ogled moraš omogočiti piškotke družbenih omrežij!

Njena starša, Warren in Ruth sta se odločila zaživeti ločeno, ko ji je bilo pet let. Leto pred tem, ko je začela hoditi v šolo. Warren je bil uspešen poslovnež, a je z leti postal tudi vse hujši odvisnik od alkohola, ki ga je delal vse bolj nasilnega. In tega Ruth na neki točki ni mogla več prenašati. Ko je Pauline dopolnila sedem let, je Ruth Pauline in njenega brata čez praznike odpeljala na počitnice v kanadsko mesto Winnipeg, ki je bilo od rodnega Vancouvra oddaljeno okrog 1.600 kilometrov. Ko so končno prispeli na cilj, jima je razkrila, da se nikoli več ne bodo vrnili domov. »Nisva se imela priložnosti niti posloviti od prijateljev, vse odnose sva morala preprosto odrezati,« se v knjigi spominja Pauline.

Beg iz mesta v mesto

»Mamo sva večkrat vprašala, zakaj je to storila, a nikoli nisva dobila razumnega odgovora. Ves čas je ponavljala samo 'žal mi je, ne morem vama to sedaj pojasniti, vama razložim, ko odrasteta'«. Enako se je zgodilo nekaj let pozneje, ko so se ponovno zelo na hitro preselili n vzhodno obalo v New Brunswick. A če izvzamemo neprestane selitve, so Pauline, njen brat in mama živeli presenetljivo normalno življenje in vsakič znova so v mestu, kamor so prišli, začeli na novo. Toda Pauline je je bila zaradi dogajanja vse bolj zmedena. Materina dejanja so jo panila v anksioznost in depresijo.

Pauline dolga leta ni mogla razumeti, zakaj se z mamo toliko selijo.
Pauline dolga leta ni mogla razumeti, zakaj se z mamo toliko selijo. FOTO: YouTube
»Slutila sem, da se dogaja nekaj slabega. Nisem vedela, kaj, a sem imela občutek, da je nekaj zelo narobe, če se o tem nikoli ne pogovarjamo,« je zapisala v knjigi. Do svojega 11. leta je zamenjala kar šest šol in povsem izgubila stik z očetom. V njihovo družino je prišel nov moški, duhovnik Stan Sears – spoznali so ga na srečanju skupine družin, ki so imele izkušnje z alkoholiki. Stan je bil namreč svetovalec ter neke vrste psiholog in Ruth je odšla k njemu po pomoč, ko je imel prvi soprog težave z alkoholom in se je pripravljala, da ga zapusti. Toda vsakokrat, ko so se preselili v nov kraj, je Pauline, bratu in mami kmalu sledila družina Stana Searsa.

Tajni agenti

»Kar koli se nam je dogajalo, je bila njegova družina vsakokrat del našega življenja,« se spominja Pauline. V New Brunswicku so se končno ustalili. Leta 1988 je bilo Pauline 23 let. Diplomirala je in začela delati za lokalni časopis v mestecu Saint John. Nekega dne jo je poklicala mama in ji povsem nepričakovano povedala, da je pripravljena njej in bratu končno pojasniti vse te čudne stvari, ki so se jima dogajale v otroštvu. Pauline je prevzel čuden občutek, a čeprav ji je notranji glas dopovedoval, naj pozabil na vse skupaj in ostane v nevednosti, je po drugi strani želela narediti zaključek svojemu zgodnjemu otroštvu in obrniti nov list. Za to pa je potrebovala materina pojasnila.

Dogovorili sta se, da se dobita v bližini enega motela na pol poti med mestoma, v katerih sta živeli. Ko je prispela na dogovorjeni kraj, jo je mama že čakala in ji brez besed v roke potisnila sporočilo ter prazno ovojnico. Na papirju je pisalo: 'Ničesar ne sprašuj. Snemi svoj nakit in ga položi v kuverto. Vse ti bom pojasnila, samo sedaj ničesar ne sprašuj.' »To je bila resnično bizarna situacija. Vprašala sem se, kdo pravzaprav sploh je moja mama, kaj počne? A naredila sem tako, kot mi je zapovedala.«

Ločitev staršev in neprestane selitve iz kraja v kraj so Pauline in njenega brata močno zaznamovale. Slika je simbolična.
Ločitev staršev in neprestane selitve iz kraja v kraj so Pauline in njenega brata močno zaznamovale. Slika je simbolična.FOTO: iStockphoto

Mama jo je odpeljala v eno izmed motelskih sob, v kateri ju je čakal Stan Sears. Stan in Ruth sta ji povedala, da sta v zadnjih 16 letih pravzaprav bežala pred mafijo. Njen oče Warren naj bi bil namreč vpleten v verigo organiziranega kriminala. Povedala sta ji, da je morala pred srečanjem sneti ves nakit, ker sta se bala, da so ji vanj brez njene vednosti vgradili prisluškovalne naprave. »Zgodba je bila neverjetna, a sem ji verjela. Predvidevala sem, da se iz te godlje ne bomo prav zlahka rešili.«

Stan ji je pojasnil, da se je vse skupaj začelo potem, ko je bil duhovni svetovalec enega glavnih ljudi mafije, ki je hotel ubežati svoji kriminalni preteklosti. Ko so ugotovili, da je prekršil mafijski kodeks in spregovoril, so ga ubili in prišli do Stana, saj so želeli izvedeti, ali mu je ta morda izdal preveč informacij. Pozneje, ko je Ruth, nekdanja soproga nasilneža, začela delati kot tajnica v Stanovem uradu, je tudi ona postala tarča – in z njo Pauline ter njen brat.

Skrivna skupina

Ruth in Stan sta Pauline razkrila, da vsakega izmed njih že dalj časa od daleč opazujejo in da so njo želeli že večkrat ugrabiti, pretepsti ali celo ubiti, a so jo tajni agenti pod krinko vedno uspeli rešiti. Poleg tega ji je Stan pojasnil še, da obstajajo prikrite skupnosti, v mestih in vaseh različnih delov države, v katere lahko ljudje, ki jim je za petami mafija, pridejo po zaščito. Te skupnosti naj bi bile glavni razlog za neprestane selitve družine v preteklosti, saj se je mati v na videz brezizhodni situaciji zaradi zagotovitve varnosti pridružila eni izmed njihovih sekcij. Stan je že živel v eni izmed teh skupnosti in ker se mu njegova soproga ni želela pridružiti, se navezal na njeno mamo. Stan in Ruth sta Paulini povedala, da sta že več let zaljubljena, a nikoli nista smela pokazati svojih čustev. Pauline je bila šokirana. »Bilo mi je slabo, občutila sem strah in žalost, zdelo se mi je, da je začelo moje življenje razpadati.«

Mama in očim sta jo prestrašila, češ da jim vsem že več let sledijo člani mafije. Slika je simbolična.
Mama in očim sta jo prestrašila, češ da jim vsem že več let sledijo člani mafije. Slika je simbolična. FOTO: iStockphoto

Verjela je mami

Stan je Pauline še dolgo pojasnjeval, kaj vse počnejo njegovi agenti in kaj je sposobna narediti mafija, na koncu pa ji je dal avtomobilski oddajnik, da bi vedno lahko locirali njen položaj, in majhen tranzistor, preko katerega jih bo lahko opozorila, če se bo znašla v nevarnosti.

Pauline se je po tem srečanju vrnila na delo, a se ji je nenadoma vse zdelo povsem nepomembno v primerjavi z življenjem, ki ga živi, odkar ve zase. Spoznala je, da je v stalni življenjski nevarnosti, zato se je na hitro odločila dati odpoved v službi, za seboj je pustila svojega takratnega fanta in vse prijatelje ter se pridružila skupnosti, v kateri sta živela mama in Stan. Bila sta namreč edina, s katerima je delila tako veliko in pomembno skrivnost svojega življenja. Stan je v tistem času gradil hišo zase in za Ruth, zato je tudi Pauline vprašala, če bi se jima lahko pridružila. A kmalu zatem je Pauline spoznala Kevina in se z njim tudi poročila. Tudi on je pristal na to, da se pridruži tajni skupnosti.

»Sčasoma mi je začela Stanova in mamina zgodba delovati vse bolj čudno. A komu naj bi verjela, če ne svoji mami in njenemu drugemu soprogu,« se v knjigi spominja Pauline. Kljub vsemu je poskušala živeti kar se da normalno, dokler se nekega dne ni odločila vendarle prepričati v resničnost njune zgodbe. Pokicala je mamo in Stana ter jima povedala, da so ji vlomili v hišo. S pomočjo tranzistorja jima je poslala tudi sporočilo v Morsejevih znakih, ki sta ga morala dekodirati.

Ker se ji je materina zgodba zdela vse bolj čudna, se je odločila preveriti, ali govori resnico. Slika je simbolična.
Ker se ji je materina zgodba zdela vse bolj čudna, se je odločila preveriti, ali govori resnico. Slika je simbolična.FOTO: iStockphoto

Razbijanje mitov

»Mama me je nemudoma poklicala in mi povedala, naj hitro pridem do njiju, ker se ne more pogovarjati preko telefona. Ko sem prišla, mi je Stan povedal, da so prav tisto jutro v moji ulici prijeli dva sumljiva moška in ju privedli na policijo. Takrat sem jima priznala, da ni bilo nikakršnega vloma v hišo in da sem si vse skupaj izmislila, zaradi česar se je mama močno razjezila. Hudo sva se sprli, jaz pa sem končno dojela, da se z mamo in Stanom dogaja nekaj čudnega. Bila sta zelo razočarana, ko sem povedala, da zapuščam njihovo skupnost,« se spominja Pauline.

psihoza
psihoza FOTO: iStockphoto

Čez nekaj desetletij, ko je bil Stan že nekaj let mrtev in ko je mama prenehala dobivati tajna pisma z opozorili, je Pauline v neki znanstveni reviji našla besedilo, ki je potrdilo njene sume. V prispevku je bila natančno opisana bolezen Folie a deux ali tako imenovana inducirana psihoza, ki lahko nastopi pri dveh osebah, ki živita v relativno izoliranem socialnem okolju, sta tesno povezani in ena od njiju trpi za simptomi psihotične motnje, ki jih s svojim prepričljivim vsakodnevnim zatrjevanjem lansira še v, za to dovzetnega ponavadi manj dominantnega partnerja. Osebe, ki bolehajo za inducirano psihozo, imajo svojevrstna prepričanja, slepo verjamejo v določeno iluzijo in to svojo norost prenašajo na zmanipulirano osebo, ki ima slabši karakter.

»Ugotovila sem, da je Stan bolehal za to boleznijo, mama pa mu je ves čas slepo sledila. Bila sem zelo jezna. Žal se z mamo nikoli nisva uspeli pogovoriti o tem, ker je zadnjih devet mesecev svojega življenja preživela z mojo družino in umrla zaradi raka,« je povedala Pauline. »Pred smrtjo mi je vendarle povedala, naj se zelo pazim, na kar sem ji odgovorila, da moram biti pazljiva točno toliko, kot vsi ljudje na tem svetu. Nisem več čutila jeze do nje, a bilo mi je žal, da je Stanova bolezen meni in bratu ukradla dobršni del otroštva in mladosti. Poklicala sem avtorja besedila v znanstveni reviji, znanega psihologa, ki je potrdil je moje sume: Stan je imel vse simptome Folie a deux. Ne glede na to so ga ljudje okrog njega vedno imeli zelo radi in ga cenili, ker je imel dober karakter,« je svojo nenavadno zgodbo za BBC zaključila Pauline Dakin.

Za ogled moraš omogočiti piškotke družbenih omrežij!

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV

Piškotki

To spletno mesto uporablja piškotke. S piškotki zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo, enostavnejši pregled vsebin, analizo uporabe, oglasne sisteme in funkcionalnosti. S klikom na »Strinjam se« dovoljuješ vse namene obdelave. Posamezne namene pa lahko izbiraš in urejaš s klikom na »Nastavitve piškotkov«. Več o piškotkih lahko prebereš tukaj.

Omogoči uporabo piškotkov za ogled video vsebin, za boljše delovanje in napredno oglaševanje in si ob pregledu vsebin zagotovi optimalno uporabniško izkušnjo. S klikom na »Strinjam se« dovoljuješ vse namene obdelave. Posamezne namene pa lahko izbiraš in urejaš s klikom na »Nastavitve piškotkov«. Več o piškotkih lahko prebereš tukaj.


ISSN 2630-1679 © 2021, Zadovoljna.si, Vse pravice pridržane Verzija: 324