Ker je Ashley živela v Washingtonu, je bil solarij edini način za porjavelo kožo 365 dni v letu. Njeni obiski solarija so se začeli, ko je hodila v srednjo šolo, in se z leti razvili v popolno obsesijo. Izpostavljenost sončnim žarkom namreč učinkuje kot droga, ugotavljajo strokovnjaki, saj se ob tem sproščajo endorfini, hormoni sreče, ki vodijo v odvisnost od UV-žarkov. Ashley je od endorfinov postala odvisna in postala prepričana, da je bolje videti, ko je zagorela.

Kljub moledovanju mame, naj preneha hoditi v solarij, je bila Ashley prepričana, da je imuna na nevarnosti, ki jih ta prinaša. Ignorirala je vedno večja znamenja na koži, ki so s časom postala preveč boleča, da bi jih lahko še naprej prezirala. Zato se je Ashley končno naročila pri dermatologu. Kar se je zgodilo nato, je nekaj, kar bi moral videti vsak, saj lahko marsikomu reši življenje.

15 let je večkrat na teden obiskovala solarij

»Mislila sem, da sem nepremagljiva in nikoli ne bom dobila kožnega raka,« je Ashley zapisala na svojem blogu. Potem ko so ji odstranili manjšo benigno lezijo, se je ta vrnila, a jo je Ashley ignorirala. Šele ko je lezija postajala vedno večja in bolj boleča, je obiskala zdravnika, ki ji je pri 33 letih postavil diagnozo melanom. Ashley so odstranili tumor in limfne žleze in tri leta je bila zdrava. Toda novembra 2009 je na desnem boku opazila črno in modro bulo. Melanom se je vrnil.

Ashley je vedela, kaj mora narediti. Podala se je na misijo ozaveščanja o nevarnostih uporabe solarija. Na eni od ameriških televizijskih postaj so jo intervjujali v bolniški posteljii, s polovico obraza paraliziranega od tumorjev. »Plačala sem za to, da sem danes v tej situaciji,« je dejala. »Dejansko sem plačala, da bi dobila to grozno bolezen, ki me ubija.« Ashley je bitko s kožnim rakom izgubila pred tremi leti, potem ko se je z njim borila kar sedem let.