Zgodba Grete Gerwig je zgodba o tem, da veš, kdo si, in si tega ne daš odvzeti. Prva prelomnica se je v njenem življenju zgodila, ko je spoznala dela Joan Didion. Ta priznana ameriška pisateljica namreč izhaja iz istega majhnega kalifornijskega mesta. Tako je izvedela, da lahko postaneš umetnik, četudi nisi iz New Yorka ali Los Angelesa.

Greta vedno znova poudarja pomembnost tega, da vidiš, kako nekaj dela nekdo, ki ti je podoben. Režiserka si je zaželela postati, ko je prvič v špici filma prebrala, da ga je zrežirala Claire Denis. "Oh, to pa je žensko ime," se spominja, da si je rekla. "Torej lahko film zrežira tudi ženska, ne samo Steven Spielberg." Sociologi se strinjajo, da je manj možnosti, da si bo ženska želela postati režiserka ali kaj drugega, če ne bo imela zgleda ženske, ki to že uspešno počne.

Da je režija še vedno moško področje, kaže šokantna informacija, da je Greta Gerwig šele peta ženska, ki je bila v 90 letih podeljevanja oskarjev nominirana na tem področju. Samo ena režiserka je do sedaj oskarja tudi prejela. To je bila leta 2009 Kathryn Bigelow. Za režijo vojnega trilerja. Kar daje vtis, da lahko nagrado prejme ženska šele, če se loti tradicionalno moškega žanra. Kot bi bil ta več vreden od zgodbe o materi in hčerki.

Lady Bird je film o mladi ženski, ki odrašča, in materi, ki ji poskuša pri tem pomagati po najboljših močeh. Pomembno je, da filme ne delajo samo moški, ampak tudi ženske, saj lahko slednje bolje prikažejo svojo realnost. Tako je v preteklosti v filmih o najstnicah po navadi bil en fant, ki je bil tisti pravi. V filmu Lady Bird pa sta fanta dva in niti eden ni pravi. Zgodba se odvije tako, da glavna junakinja Christine (ki si želi, da jo vsi kličejo Lady Bird) spozna, da je najpomembnejši odnos, ki ga imaš z najboljšo prijateljico in materjo. Potem šele pride na vrsto fant. Do sedaj so zgodbe po navadi prikazovale, kako ženska postavi na prvo mesto moškega. Lady Bird pa postavi na prvo mesto sebe. Ljubezen do sebe.

Drugače je tudi to, da je Lady Bird najstnica, ki zase misli, da je super. "Ona je tista, ki gleda, ona gre za tistim, kar si želi," pripoveduje Greta. "V toliko filmih pa ženske le čakajo, da jih bo kdo pogledal. Saj so nas tudi učili, da nas mora nekdo povabiti na ples. Lady Bird ne čaka. Ona povabi." Najstnice imajo v filmih tudi pogosto kar preveč popolno kožo in pričesko. Lady Bird ima akne in slabo pobarvane lase. "Kar pa ne pomeni, da ni lepa. Ona je lepa." In v življenju se trudi še za marsikaj drugega kot za lep videz in fanta. “V filmih po navadi ženska išče romantično ljubezen. Ampak to ni edino, kar ženska počne v življenju, zato to ne more biti edino, kar prikazujemo,″ pove Gerwigova. Lady Bird se enako odločno kot za fanta, ki ji je všeč, bori za študij v New Yorku. Ta zaradi visokih šolnin deluje nedosegljiv. S tem pa smo prišli še do ene teme, ki jo odpira ta film in je pogosto v filmih o odraščanju ni. Družina Lady Bird sicer ni revna, a finančno shaja težko. Kot vsaka najstnica, ki je odrasla v potrošniško naravnani družbi, pa si Lady Bird želi vedno več in nikoli ne vidi, kaj vse že ima.

Delovni naslov filma je bil Matere in hčerke. "Zgodba o nekomu, ki odrašča, je namreč zgodba o nekomu, ki ga mora spustiti." Spet filmi v preteklosti niso vedno prikazovali celotno realnost tega, da si mati. "Matere so ali angeli ali hudiči, jaz pa ne vidim veliko mater, ki bi bile samo eno ali drugo," pravi scenaristka in režiserka. Ker ni veliko filmov, ki realno prikazujejo kompleksne občutke, ki jih ima mati, se ženske pogosto počutijo krive, ker mislijo, da te vloge ne izpolnjujejo, kot bi bilo prav. Lady Bird ima mater, ki jo ima neizmerno rada, a ji zaradi svoje družinske zgodovine to težko pokaže skozi nežnost. Ljubezen izkazuje s kritiko. Hčerka in mati se nenehno prepirata. In to divje. Greta pripoveduje, kako so moški, ki v ZDA odločajo, kateri scenarij bo posnet, pogosto vprašali, ali je mogoče, da je odnos med hčerko in materjo tako buren. "Toda seveda tega ne morejo vedeti, ker niso vedno zraven," pokima Greta.

Odločitev, da sede na režiserski stol, ni bila najenostavnejša. "A ko sem končala scenarij, sem si rekla: vedno si si želela to delati, nič več se ne boš naučila, brez da to narediš, moraš skočiti. In to narediti tudi, če se slabo konča." Filmskega ustvarjanja se je naučila tako, da je pomagala na nešteto snemanjih. Pa ne le kot igralka. Ko je niso sprejeli na noben filmski program, je slučajno spoznala skupino ljudi, ki so filme delali sami in brez denarja. "Bilo je, kot bi trkala in trkala na vrata, nato pa bi mi nekdo rekel: pst, zabava je tukaj zadaj," se smeji danes. Na teh filmskih setih je bila igralka pa tudi režiserka, snemala je zvok in postavljala luč, montirala in nanašala puder. Vsak je pomagal, kjer je lahko. Ko so ti filmi nato zasloveli, pa so prišle večje igralske vloge. Tako je opazovala, kako svoje delo opravljajo najrazličnejši režiserji. In se leta in leta pripravljala na trenutek, ko bo lahko zrežirala svoj prvenec.

Pravi, da ji je direktor fotografije za motivacijo pred snemanjem veliko krat pošiljal fotografije drugih režiserk. Hvaležna mu je tudi, ker jo je pred vsemi vedno povsem resno klical šefica. Prepričana je, da so jo zaradi tega v tej vlogi lažje sprejeli tudi vsi drugi moški člani ekipe. S svojim zgledom je navdihnila celo glavno igralko v filmu 23-letno Saoirse Ronan. Ta je javno povedala, da je tokrat prvič pomislila, da bi tudi sama lahko kdaj zrežirala film. Še ena potrditev, kako ključen je navdihujoč zgled, da se vidiš v neki vlogi. Greta Gerwig je sicer na poti do uspeha nemalo krat delala tudi kot natakarica. Zato odmahne z roko, ko jo kdo vpraša o grajenju kariere. Veliko krat je morala kaj narediti samo za to, da je lahko plačala najemnino. Je pa zraven sledila majhen korak za korakom tudi svojim sanjam. Čeprav je na začetku to pomenilo, da je le držala luč in gledala, kaj počnejo drugi.

Niti sedaj ni vse popolno. "Vedno imam v glavi tudi negativen glas, ki kritizira vse, kar napišem in naredim," pravi. A ne dovoli si, da bi jo to zaustavilo. Nehati ne namerava niti pisati niti režirati. Potem ko je njen prvenec že prejel zlati globus za komedijo ali muzikal, obstaja velika možnost, da bo prejel tudi oskarja, kljub vsem kritikam še vedno najprestižnejšo filmsko nagrado. Zdi se, da je nastopil skrajni čas, da ta moški klub vrata na stežaj odpre tudi ženskam.