Z nupo ste shujšali že skoraj 40 kilogramov. Kdaj je napočil tisti trenutek, ko ste spoznali, da morate narediti spremembo v svojem načinu prehranjevanja?
Sicer že vse življenje hujšam. Vedno je šlo malce dol in nato malce gor, malce dol in nato dvakrat toliko spet gor … To se ves čas ponavlja. Lansko leto 1. maja pa sem doživela šok, ki me je streznil, da je dejansko čas, da nekaj naredim za sebe. Bili smo v kampu, postavljali smo prikolico. Na plaži so ležale punce, med drugim tudi iz naše vasi, kjer imamo športni center in nikakor ne paše, da je lastnica športnega centra debela. Slišala sem, kako sta se dekleti pogovarjali in ena je rekla: 'Si slišala, da je prišel Damjan Fras v naš kamp?' in druga je odgovorila: 'Ja, ampak kako ima debelo in staro ženo!' Dejansko sem starejša od njega, ampak ne toliko … Res me je prizadelo. Ko sem prišla domov, v ponedeljek, 3. maja, do 9. zjutraj nisem pojedla ničesar, saj sem čakala, da se odpre lekarna. Kar v Novo mesto sem šla po nupo in to je bilo zame to. In od tistega dne mi ni šel niti gram več gor.
Kaj vas je najbolj motilo, ko ste imeli preveliko težo?
Motilo me je, ker si, ko si debel, ne moreš ničesar kupiti. Ne gre za to, da si ne bi mogla, ampak nimaš kaj kupiti. Lahko imaš ohlapno tuniko, ampak to je to. Ne moreš nositi čevljev s peto, ker te noge bolijo, ker pete pač niso narejene za nositi 100 kilogramov in se prehitro uničijo. Bolijo te meča, noge ti zatekajo, ker si poln vode … In s tem živeti je težko. Z izgubo kilogramov življenje dejansko postane lažje in lepše.
Kako ste se v času hujšanja prehranjevali?
Sploh v začetku sem kombinirala, ker se nisem mogla kar čez noč odločiti, da bi samo pila šejke. Jedla sem sprva pet obrokov dnevno nupo, en obrok pa je bil recimo solata, kakšna paprika … V glavnem zelenjava. Zdaj se trudim, da z nupo nadomestim obroke, ki si jih ne morem privoščiti, torej malico v službi, malico popoldne, ali če sem kje na smučanju … Tedaj si privoščim nupo že pripravljen napitek ali tablico ali pa si sama pripravim šejk. Pazim, da se izogibam beli moki in sladkorjem. Sicer čisto normalno jem.
Ali ste v življenje vključili še športne aktivnosti?
Res je, ves čas športam. S športom sem se sicer ukvarjala tudi prej. Nikoli nisem samo ležala. Ampak dejstvo je, da moraš imeti oboje usklajeno – in prehrano in šport. Kajti, tudi če veliko športaš, če potem poješ 15 palačink, ni prav nič boljše. Sama sem na začetku šest- do sedemkrat tedensko tekla. In imela sem večje težave s tem, da se mi ni dalo ukvarjati s športom kot pa s spremenjeno prehrano. Ko pa se enkrat navadiš na šport, je grozno, ko tega ne moreš početi. Včasih grem na fitnes, na pilates, bodypump, ampak najlepše mi je, če tečem.
So se med hujšanjem pojavili dvomi? Ste kdaj skoraj obupali?
Ne. Ves čas sem tako lepo napredovala, tako da nisem imela nobenih dvomov. Ko te enkrat prvi vpraša, ali si shujšal, potem ni več poti nazaj. Vsaj zame ne.
Kaj je bila med hujšanjem vaša največja motivacija?
Najlepša mi je bila pohvala, ko me je mama videla v kopalkah in mi rekla, da sem izgubila ves celulit. In to sem bila res prijetno presenečena, ker sploh nisem vedela, da je kdaj opazila, da imam celulit. In če mi je ona to rekla … to mi dejansko pove, da je bila razlika res očitna. Poleg tega mi je lepo, ker si lahko zdaj od hčerke izposojam obleke in to je res dober občutek.
Kako je hujšanje vplivalo na vašo samopodobo? Ste zdaj v družbi bolj sproščeni?
Mislim, da ne delujem v družbi nič drugače, ker sem bolj močna verbalno kot vizualno. Marsikdo med prijatelji sploh ni opazil, da sem imela 100 kilogramov, ker me očitno bolj poslušajo, kot gledajo. Je pa pozitivna sprememba z druge strani, ko te nekdo pohvali, da zagotovo nisi toliko star, pa recimo frizerka me pohvali, da imam zdaj veliko lepše lase. Dejstvo je, da koža s pravilno prehrano postane lepša in celo okolica to opazi.
V preteklosti se mi je že zgodilo, da mi je v cenjeni veleblagovnici prodajalka rekla: 'Joj, oprostite, tukaj nimamo velikih številk.' In to te res prizadene in želiš si, da bi te pustila na miru. Mislila sem si, da bom že našla nekaj zase. Zdaj pa je obratno. Vzamem si prevelike številke in se prodajalka smeji ter mi nosi manjše številke. Ta občutek je zdaj pozitiven.
Kaj ste med hujšanjem najbolj pogrešali? So bile to slaščice, slani prigrizki ali kakšna specifična jed?
Ničesar nisem pogrešala. Morda le nekaj, da bi grizla. In temu se moraš pač prilagoditi. Jaz sem si pomagala s papriko. Enostavno sem si jo narezala na majhne koščke, jo dala v posodico in namesto čipsa grizljala pred televizijo. Moraš se disciplinirati in moraš vedeti, kakšen je tvoj cilj.
Imate še kakšen nasvet ali vzpodbudno misel, ki lahko pomaga?
Postavite si cilj in glejte samo cilj, ne pa pot, po kateri morate. Če si to res želite, vam bo uspelo. Telovadba in nupo, in to je to. Brez pregreh. Če se že moraš pregrešiti, potem naj bo to kakšen mandelj, rozina … Pa da ni denarja za šport, to ni noben izgovor. Veliko je možnosti. Recimo v vsako roko primeš plastenko vode in tečeš po stopnicah gor in dol, dokler se ne prepotiš, doma pred televizijo si postaviš pručko in stopaš na njo in dol, kot na steper, greš na sprehod, ven s psom … Najprej je treba maščobo s kardio vadbo spraviti stran. Ni treba imeti osebnega trenerja.
Kaj bi sporočili dekletom, ki bodo hujšale z nupo prehrano?
Pogosto se mi zdi, da dekleta pred seboj nimajo jasno postavljenega cilja. Sploh ne vedo, kaj bi rade, in pravijo, da nupo ne deluje … Seveda ne deluje, če ves vikend prežurajo, pijejo alkohol in druge zadeve … S tem se prav potrudijo, da nobena zadeva ne more delovati. Odločiti se je treba za spremembo življenja, privoščiš si kozarček vina, ga kulturno popiješ. Meni je nupo dejansko pomenil znižanje stroškov za prehrano. Poleg tega sem se navadila, da v tej hrani uživam. Juhico si prelijem v krožnik in uživam, čokoladico si nadrobim in ob njej uživam. V vsaki stvari je torej treba uživati.
Ste dosegli svoj cilj, že stremite k novemu?
En cilj sem že dosegla. Najprej moram poudariti, da sem presrečna, ker mi je zdravnik po izgubi 25 kilogramov opravil vse potrebne preiskave. In rezultati so bili neverjetni. Vse sem imela enako kot pred 18 leti, vsi izvidi so bili odlični. Poleg tega sem se udeležila 10-kilometrskega teka na ljubljanskem maratonu. Pretekla sem ga v eni uri in celo prehitela hčerko! Res sem srečna. Za naprej pa … Ja, treba si je postaviti nov cilj. Letos bom tekla na 21 kilometrov!
