Tek je koristen za nabiranje kondicije, za hujšanje, krepitev mišic ter za ohranjanje dobre telesne pripravljenosti in počutja. Pri tekačih precej trpijo sklepi, vezi in mišice spodnjih okončin, zaradi neustrezne obutve, nepravilne tehnike teka, neogretih sklepov in mišic ali iz kakšnega drugega razloga pa lahko pri teku kaj hitro nastanejo poškodbe. Najpogostejše poškodbe so vnetje ahilove tetive, plantarni fascilitis, t. i. tekaško koleno in vnetje pokostnice na goleni. Pomembno je vsako bolečino, ki se pojavi, jemati resno in ustrezno ukrepati, da se poškodba pozdravi in da se preprečijo nadaljnje poškodbe. Z vztrajanjem pri istem načinu gibanja poškodbe namreč lahko preidejo v kronične in jih je tako še težje pozdraviti. Na splošno pri vseh tekaških poškodbah pomaga, če si privoščimo počitek v smislu zmanjšanja intenzitete treninga in nakup ustreznih copat. Pomaga še izvajanje vaj za krepitev ustreznih mišic trupa in okončin, dati je treba večji poudarek ogrevanju in razteznim vajam pred treningom in po njem, samo bolečino pa lahko običajno blažimo z masiranjem bolečega predela, s hlajenjem prizadetega dela z ledom in z vtiranjem hladilnih krem.

Vnetje pokostnice na golenici

Vnetje pokostnice na golenici je ena najpogostejših poškodb tekačev. Gre za bolečino, ki se pojavi predvsem na sprednjem delu goleni, nekoliko bolj na notranji strani. Bolečina je najmočnejša ob začetku teka, nato pa se postopoma ublaži, po treningu pa je predel zelo občutljiv že na dotik. Razlog za bolečino je običajno preveč intenziven trening oziroma prehitro povečevanje dolžine teka glede na pripravljenost tekača. Razlog je lahko tudi pretrda tekaška podlaga – prod, asfalt ali beton – ali čezmerna pronacija stopala (zvračanje stopala navznoter), pri kateri so mišice in vezi na notranji strani goleni še veliko bolj obremenjene. Poškodbo zdravimo tako, da tek začasno zamenjamo z drugo vadbo, pri kateri bo obremenitev vezi in mišic ob golenici manjša, recimo s kolesarjenjem, vadbo na fitnes napravah, plavanjem, boleči del pa redno hladimo oziroma izvajamo t. i. knajpanje. Če se odločimo le za zmanjšanje intenzivnosti tekaškega treninga, potem je priporočeno izogibanje teku po trdih podlagah in teku navzdol, koristno pa je tudi izvajanje vaj za krepitev mišic in vezi goleni. Po poškodbi je treba tedensko kilometrino povečevati postopoma, od 5 do 10 odstotkov razdalje na teden, če je razlog za bolečine pronacija, je treba poiskati primerno obutev, ki zagotavlja večjo podporo stopalnemu loku na notranji strani stopala.

Vnetje ahilove tetive

Navadno se bolečina kot posledica vnetja ali natrganja tetive kaže kot bolečina in običajno tudi oteklina na predelu na zadnji strani gležnja. Ahilova tetiva se s staranjem spreminja – postaja manj prožna in je tako bolj dovzetna za poškodbe. Razlog za bolečino je običajno v preveliki intenzivnosti treninga, spremembi tekalne površine – bodisi naklona ali trdote, lahko je vzrok v zakrčeni ali prešibki mečni mišici. Vnetje ahilove tetive je lahko tudi posledica nepravilne tekaške tehnike, pretirane pronacije (zvračanje stopala navznoter) ali supinacije stopala (zvračanje navzven) in v povezavi s tem napačne obutve, nezadostnega raztezanja in preutrujenosti. Poškodbo zdravimo tako, da tekaški trening za nekaj časa prekinemo in se raje lotimo plavanja, kolesarjenja in fitnesa ter na ta način ohranjamo telesno pripravljenost, boleče mesto masiramo, pomaga pa tudi masaža mišic na mečih, saj s tem razbremenimo tetivo, ki mečne mišice pripenja na petnico. Pomaga tudi krepitev mišic in vezi, predvsem je koristno raztegovanje mečnih mišic, in sicer tako da se bodisi dvigamo na prste bodisi da stojimo na robu stopnice ter dvigamo in spuščamo pete. Po poškodbi si moramo nujno priskrbeti copate, ki nimajo preveč togega sprednjega in premehkega petnega dela podplata, trening moramo uvajati postopoma, saj bi prehitro stopnjevanje intenzivnosti treninga lahko znova privedlo do poškodbe. Izvajati je treba vaje za izboljšanje tehnike teka, pomaga pa tudi, če v športni copat vstavimo poseben petni vložek. Pred treningom je treba peto dobro ogreti (pomagajo masaža in vaje za raztezanje), po treningu pa je treba mesto dobro hladiti – bodisi s kremami za hlajenje ali z ledom, a masaže z ledom ne izvajajte na golo kožo.

Plantarni fascilitis

Običajno se bolečina pojavi v predelu petnice in je najbolj izrazita na notranjem robu. Bolečina je navadno najmočnejša zjutraj, ko vstanemo, čez dan, ko se mišice na stopalu s hojo nekoliko segrejejo, bolečina skorajda izgine, znova pa se pojavi pri daljši hoji, intenzivnejših aktivnostih ali celo, če dlje časa stojimo. Pri teku je najbolj boleče ob odrivu od tal. Kot posledica plantarnega fascilitisa oziroma dolgotrajnega vnetja narastišča na petnici pogosto nastane trn na petnici – kostni izrastek na petnici. Razlog za nastanek plantarnega fascilitisa je običajno čezmerno zvračanje stopala pri teku navznoter (pronacija) ali nenadno povečanje intenzivnosti treninga ter neustrezna obutev (ali copati nimajo podprtega loka stopala, kot ga imajo ustrezne superge za pronatorje, ali so copati že preveč obrabljeni). Poškodbo zdravimo v prvi fazi tako, da začasno prekinemo tek in raje kolesarimo oziroma plavamo ali intenzivnost treninga zmanjšamo tako, da se bolečine prenehajo. Redno je treba izvajati vaje za raztezanje in krepitev mišic na mečih ter raztegovati ahilovo tetivo, boleče mesto pa je priporočljivo večkrat na dan hladiti z ledom. Vsaj šest tednov je dobro, da ne hodimo bosi, saj bi s tem še bolj obremenjevali petnico, če se razvije trn na petnici, je lahko taka hoja precej boleča. V čevelj je dobro vstaviti tudi posebne petne vložke, ki so narejeni iz gela, in s tem zmanjšamo pritisk na peto. Po poškodbi pazimo, da imamo ustrezno obutev – copate, ki preprečujejo pretirano pronacijo stopala, prav tako pa je priporočljivo redno masiranje stopala ter izvajanje vaj za raztegovanje mišic in vezi stopala.

Tekaško koleno

Tekaško koleno se kaže kot občutek napetosti ali bolečina v kolenu pod pogačico. Bolečina se med aktivnostjo poveča – predvsem pri teku, hoji po stopnicah in navzdol, prav tako pa je boleče pri dolgotrajnejšem klečanju in sedenju s pokrčenimi koleni. Ta poškodba najpogosteje prizadene tekače na dolge proge, pogosta pa je tudi med rekreativci.

Razlog za bolečino je običajno vnetje zunanje kolenske tetive ali je vzrok v prešibkih stegenskih mišicah. Tekaško koleno lahko nastane tudi zaradi slabe tehnike teka, predvsem zaradi pretiranega zvračanja stopal navznoter (pronacija) ali navzven (supinacija). Tekaško koleno zdravimo tako, da se izogibamo ponavljajočemu in dolgotrajnemu klečanju in aktivnostim, pri katerih obremenjujemo kolena. Krepiti je treba četveroglavo stegensko mišico, s čimer postane koleno stabilnejše, popravita pa se tudi lega in gibanje pogačice. Bolečine običajno odpravimo že tako, da samo zmanjšamo obseg in intenzivnost treninga, priskrbeti pa si moramo tudi ustrezno obutev, ki preprečuje ali vsaj blaži zvračanje stopala pri teku bodisi navznoter bodisi navzven. Po poškodbi oziroma po prenehanju bolečine je treba še vedno redno izvajati vaje za krepitev stegenske mišice in uporabljati kakovostno obutev. Obutev je treba dovolj pogosto menjavati, saj obrabljena ne zagotavlja ustrezne opore. 

Vsako bolečino in vsako poškodbo je treba jemati resno. Če bolečine trajajo dlje, je dobro obiskati zdravnika, ki predpiše ustrezno terapijo in nam poda vse potrebne napotke.