Zadovoljna.si
Postojnska jama

Potovanja

5 najlepših slovenskih jam, ki jih je vredno obiskati

A.K.
24. 09. 2020 08.04
1

Dejstvo je, da živimo na čudoviti strani Alp, obkroženi z idilično naravo in osupljivimi naravnimi stvaritvami, med katere sodi tudi skrivnosten podzemni svet. Čeprav smo po svetu poznani tudi po znameniti Postojnski jami, pa naše podzemlje skriva še veliko jam, ki jih je vredno obiskati. Pravijo, da dokler ne obiščeš sveta kapnikov, globoke tišine in najlepših podob, še nisi spoznal Slovenije. Pa kar brez skrbi, v mislih nimamo večjih jamarskih podvigov, ki zahtevajo veliko poguma in spretnosti, ampak turistične jame, ki jih lahko obišče prav vsak. Tokrat izpostavljamo 5 najlepših slovenskih jam, ki jih je vredno umestiti v izletniški načrt.

Postojnska jama

Pa začnimo s kraljico vseh slovenskih jam, ki je tudi ena najbolj obiskanih znamenitosti v Evropi. Najdemo jo v neposredni bližini Postojne in velja za največji kraški jamski sistem v Sloveniji. Njena dolžina znaša kar 24 kilometrov, za turiste pa je odprtih malce več kot 5 kilometrov jame, po kateri se zapeljete s podzemnim vlakcem. Ste vedeli, da imamo edini na svetu dvotirno jamsko železnico? Med vožnjo in hojo se lahko nagledate čudovitih stvaritev narave, kot so mogočni stalagniti in stalaktiti, posebna znamenitost pa je tudi človeška ribica, ki ji pravijo zmajevi mladički. Posebej veličastna je dvorana, ki lahko sprejme kar 10.000 ljudi, v njej pa potekajo tudi posebni dogodki in koncerti. Vse, kar potrebujemo za obisk jame, so udobni čevlji in malce toplejša oblačila, saj se temperatura v njej vse leto giba med 8 in 10 stopinj Celzija. Obisk Postojnske jame lahko združite še z obiskom srednjeveškega Predjamskega gradu ali pa si vzamete kar ves dan in obiščete celoten Park Postojnska jama, ki obsega nadvse zanimive atrakcije za vse generacije. 

Predjamski grad
Predjamski gradFOTO: Dreamstime

Škocjanske jame

Po prepoznavnosti in verjetno tudi priljubljenosti drugo mesto zasedajo Škocjanske jame, ki jih najdemo na Krasu, v neposredni bližini Škocjana in Divače. Gre za sistem vodnih jam, skozi katere teče reka Reka, in obsega preplet 11 jam, ponorov, naravnih mostov, udornic in mnogih drugih stvaritev narave. Jame so zaradi edinstvene dediščine od leta 1986 na Unescovem seznamu in spadajo med najpomembnejši podzemni pojav na Krasu. Škocjanske jame obsegajo podzemne soteske in prostorne dvorane, v katerih si lahko ogledamo ogromne kapnike, zavese, ponvice, podzemne slapove in kraške reke. Turistični ogled zajema ogled Paradiža, Podorne jame, Velike dvorane, Tihe in Šumeče jame, Henkejevega kanala in še mnogo drugega. Ni pa samo podzemni svet tisti, ki je v tem kraju vreden ogleda. Tik ob vhodu v jame najdemo urejeno krožno kolesarsko in učno pot, ki vodi nad prepadnimi stenami do vasice Škocjan. Pot nudi veličastne razglede, ki vas ne bodo pustili ravnodušnih. Zagotovo odlična ideja za celodnevni izlet. 

Škocjanske jame
Škocjanske jameFOTO: Shutterstock

Jama Vilenica

Na Krasu, v neposredni bližini Lipice, najdemo jamo Vilenico, ki je dobila ime po vilah – domačini so namreč verjeli, da v njej živijo pravljična bitja. Po njej se imenuje tudi mednarodna literarna nagrada, ki jo vsako leto podelijo v Plesni dvorani. Gre za eno najstarejših turističnih jam v Evropi, saj so obiski v njej potekali že davnega leta 1633, ko je grof Petrač predal jamo v upravljanje lokavski župniji. Nič čudnega torej ni, da so jamo v preteklosti obiskovale številne kronane glave. Vsega skupaj je dolga 1,5 kilometra, za turistične obiske pa je urejenih 450 metrov jame, ki obsega Plesno dvorano, Drevored kapnikov, Rdečo ter na koncu še Vilinsko dvorano. Za slednjo se jama spusti v neturistični del, imenovan Fabrisov rov. Seveda pa okolica jame ponuja še veliko zanimivega – poleg podzemnega sveta lahko obiščete tudi Vojaški muzej, Kosovelovo domačijo, Botanični vrt v Sežani ali bližnjo Lipico. 

Jama Vilenica
Jama VilenicaFOTO: Dreamstime

Kostanjeviška jama

Na drugem koncu Slovenije, v neposredni bližini Kostanjevice na Krki, najdemo Kostanjeviško jamo, ki je tudi največja jama na dolenjskem krasu. Iz Kostanjevice se lahko do jame odpravimo kar peš, saj do nje vodi le kilometer in pol dolga pot. Jama je manjša kot že prej omenjene, a nič manj bogata s čudovitimi podzemnimi stvaritvami in živalskim svetom. Odkrili so jo že leta 1937 ob vodnem izbruhu, leta 1971 pa so v njej uredili razsvetljavo in približno 300 metrov turistične poti. Pot nas od vhoda najprej vodi do Razvodne dvorane, nato do presihajočega jezera, sledi Križna dvorana in nato prehod v Kapniško dvorano. Slednja velja za eno najlepših podzemnih dvoran na Dolenjskem, saj z malo domišljije v kapnikih prepoznamo različne like. Temperatura v njej je vse leto 12 stopinj Celzija. V neposredni bližini jame najdemo tudi izvir reke Studene, okolica pa je kot nalašč za sprehajanje v naravi, v toplejših mesecih tudi za osvežitev v reki. 

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Križna jama

Križno jamo najdemo med Bloško planoto, Cerkniškim ter Loškim poljem, v nasprotju z vsemi zgoraj omenjenimi pa je edina naravno ohranjena turistična jama pri nas. To pomeni, da v njej ni električne razsvetljave, betonskih poti in drugih posegov vanjo. Prav zaradi naštetega je zelo priljubljena med turisti, ki si želijo edinstvenega doživetja, saj vsak obiskovalec dobi posebno obutev in svetilko. Poseben čar ji dajejo podzemna jezera, po katerih se v spremstvu vodnika zapeljete s čolnom, kar je svojevrstna izkušnja. Podzemnih jezer je v Jezerskem in Pisanem rovu kar 22, skupaj z rovom Blata pa več kot 40. Zanimivost jame se kaže tudi v arheoloških ostankih kosti jamskega medveda in keramike iz časa eneolitika. Do leta 2000 je bilo v jami odkritih kar 50 podzemnih živalskih vrst. Če vas mikajo podzemna doživetja, si lahko izberete krajšo (1–1,5h) ali daljšo (3,5–4h) možnost obiska. Ogled Križne jame lahko združite tudi z obiskom Cerkniškega jezera, gradu Snežnik, Bloške planote in ostalih zanimivosti v bližini. 

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

KOMENTARJI (1)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
ISSN 2630-1679 © 2021, Zadovoljna.si, Vse pravice pridržane Verzija: 353