Če vprašate umetno inteligenco, kaj je 'coolcationing', boste dobili naslednji odgovor: "To je nov trend v potovanjih, ki se je pojavil kot odgovor na naraščajoče temperature in vse pogostejše vročinske valove. Gre za kombinacijo besed "cool" (hladno) in "vacationing" (počitnikovanje), kar pomeni, da turisti iščejo destinacije z bolj zmernimi temperaturami, da bi se izognili vročini in uživali v prijetnejšem vremenu."

Za nekatere, ki poleti ne potrošijo vsega dopusta za počitnikovanje na morju, ker enostavno ne želijo počitnic preživeti na vročini, trend ni nič novega. Na primer jaz vsako poletje del dopusta preživim z družino na morju in drugi del v hribih, kjer je bolj sveže in predvsem ne tako zelo vroče. Praviloma se v hribe na nižje temperature umaknemo avgusta, ker je takrat na morju prevelika gneča in tudi samo morje ne nudi več tiste prave osvežitve. 

Ni ga večjega užitka od jutranjega pogleda na gorske vršace, ki se že kopajo v jutranjem soncu, sprehoda po zeleni gorski dolini ob zvokih žuborečega potoka, vzpona na enega od vrhov in uživanja v čudovitih razgledih. No, vsaj zame ga ni. Še posebej, ko gledam objave kolegov, ki se drenjajo na obljudeni plaži nekje na jugu Dalmacije, bentijo nad visokimi cenami in živce izgubljajo v dolgih prometnih zastojih.

Očitno sem že vrsto let ljubiteljica 'coolcationinga'. 

Katere so ključne značilnosti tega trenda:

1. Izbira destinacij, ki so znane po hladnejšem podnebju. To lahko vključuje gorske regije, severne države ali pa celo obmorska mesta z zmernim podnebjem. Zadnja leta so priljubljene predvsem destinacije, kot so skandinavske države, Islandija, Kanada, Nova Zelandija, Alpe in druge severne ali visoko ležeče destinacije.

2. Izbira dejavnosti je prilagojena podnebju, kar pomeni, da je poudarek na dejavnostih, ki so prijetne v hladnejšem vremenu, kot so pohodništvo, obisk naravnih rezervatov, ribolov, celo smučanje, pa tudi druge zunanje aktivnosti, kot je npr. kolesarjenje, če vreme to dopušča. Namesto plavanja, surfanja, kajtanja, snorklanja in vsega, kar pritiče morskemu dopustu, je tukaj v ospredju uživanje v naravi, obisk lokalnih atrakcij, festivalov, muzejev in drugih kulturnih znamenitosti.

3. Za razliko od množičnega romanja v obmorska letovišča je 'coolcationing' bolj povezan z trajnostnimi oblikami potovanj, kjer je v ospredju predvsem posameznik, narava in njene lepote. Praviloma ne gre za množično obiskane destinacije, kjer je pritisk na naravo tako velik, da povzroča pretirano škodo. Ponavadi so to območja, ki so zavarovana in kjer je obisk vsaj nekoliko reguliran. Hkrati pa hladnejše destinacije ponujajo boljše pogoje za sprostitev in regeneracijo, saj visoke temperature pogosto prinašajo stres in utrujenost.

4. Posebna značilnost tega trenda so tudi prilagojene nastanitve, saj hoteli in letovišča v hladnejših destinacijah ponujajo svojim gostom različne ugodnosti, kot so wellness centri, savne, termalni bazeni in druge oblike sprostitve, ki so privlačne v hladnejšem vremenu. Prav tako sta zelo priljubljena kampiranje in bivanje v naravi, saj hladnejše temperature omogočajo udobnejše pogoje za spanje in dnevne aktivnosti.

5. Prav tako praviloma obisk teh destinacij načrtujemo takrat, ko je tam najugodnejše vreme za obisk. Za severne države to praviloma pomeni obisk v poletnih mesecih, ko so temperature višje in prijetnejše.

Odgovor na globalne podnebne spremembe

Naše ozračje se segreva in naša generacija je priča globalnim podnebnim spremembam. Mnogi strokovnjaki opozarjajo, da poletnih počitnic, kot jih poznamo v Sredozemlju, kmalu več ne bo, saj bodo te destinacije kmalu postale prevroče in neprijetne za bivanje. Zato ne preseneča, da se je pojavil trend 'coolcationing' oziroma počitnikovanje v hladnejših krajih, saj takšna oblika potovanj ponuja turistom možnost, da se izognejo vročini in hkrati uživajo v čudovitih naravnih in kulturnih znamenitostih hladnejših destinacij. Ta trend tako postaja vse bolj priljubljen med tistimi popotniki, ki cenijo udobje, zdravje in trajnost pri svojih potovanjih.