Skrite zgodbe Jadrana: Miti in legende, ki še danes zaznamujejo hrvaške otoke

Ko se podate na dopust na Hrvaško, vedite, da tamkajšnja narava skriva nešteto zgodb. Od mitskih bogov do ljudskih vraž – ti otoki so polni duhov preteklosti. Te legende niso le izmišljotina za otroke, ampak so močno povezane z zgodovino in identiteto obale. Vsaka legenda naj bi bila nekakšen kažipot skozi bogato hrvaško kulturo.

Otok Mljet je znan po svoji naravni lepoti, a njegova največja zanimivost je Odisejeva votlina. Po legendi naj bi se tam pred tisočletji znašel grški junak Odisej. Ladja mu je potonila, morje pa ga je vrglo na obalo otoka, kjer je vladala nimfa Kalipso. 

Ker ji je bil všeč, ga je zadrževala kar sedem let in mu nudila nesmrtnost. Odisej je bil kljub temu žalosten in si je želel domov, dokler ga Zevs končno ni rešil. Ta zgodba je ključna za turistično promocijo otoka, saj turisti obiskujejo južno obalo, da bi videli lokacijo, ki ustreza opisom iz epa Odiseja.

Lokrum ima dve pomembni zgodovinski plati. Prva govori o angleškem kralju Rihardu Levjesrčnem, ki je obljubil zgraditi cerkev tam, kjer bo po viharju stopil na suho. To se je zgodilo na Lokrumu, Dubrovčani pa so ga prepričali, da cerkev namesto na otoku sezidajo v mestu. 

Druga, precej bolj strašna plat, pa je benediktinsko prekletstvo. Ko so jih izgnali z otoka, so trikrat obhodili otok in izrekli urok. Od takrat so številne tragedije, ki so doletele bogate lastnike, povezovali s tem dejanjem. Celo avstrijski cesarski družini ni prinesel sreče, zato še danes domačini svetujejo, da se pred sončnim zahodom vrnete na kopno.

Na otoku Silba stoji visok stolp, ki ga je dal zgraditi kapitan Petar Marinić. Obljubil ga je svoji zaročenki, a se je s potovanja vrnil šele po dvajsetih letih. Ker ga zaročenka ni počakala, se je kasneje poročil z njeno hčerko, ki ji je bila podobna kot jajce jajcu. To je konkretna turistična točka s svojo zgodbo. 

Na Rabu pa častijo svetega Krištofa. Legenda pravi, da je ta zavetnik osebno posegel v vojno, ko so otok napadli Normani. Kot nekakšen nebeški velikan naj bi prestregal kamenje in puščice ter jih metal nazaj na sovražne ladje. Tako je Rab ohranil svojo neodvisnost, prebivalci pa vero v nadnaravno zaščito, ki traja vse do danes.

Daleč od plaž, v osrčju Istre, leži vas Kringa, ki je dom legendi o prvem evropskem vampirju. Jure Grando je umrl leta 1656, a vaščani so trdili, da še dolga leta po smrti prihaja iz groba. Opisali so ga kot grozljivega stvora, ki je motil mir soseske in svojo ženo. 

Šestnajst let po njegovi smrti so se odločili odkopati truplo. Ko so videli, da se telo ni razgradilo in da ima na obrazu nasmeh, so ga poskusili prebosti s kolom, na koncu pa so mu odsekali glavo. Ta zgodovinski dogodek je postal prva uradno dokumentirana zgodba o vampirizmu, kar je danes v Kringi osnova za kulturni turizem in muzejsko dejavnost.

Vir: zena.net.hr