Claira Hermet je imela težko otroštvo. Ko ji je bilo vsega devet let, ji je zaradi raka na dojki umrla mama. Nekaj let pozneje jo je z enako diagnozo šokirala še starejša sestra Emily, ki je bitko z zahrbtno boleznijo po šestih letih in pol srditega boja izgubila pred štirimi leti. To je bil za mlado britansko novinarko televizijske hiše BBC jasen signal, da mora tudi ona na pregled. Zdravniki so jo po preiskavah soočili z novico, da tudi ona nosi gen BRCA1. Gen, zaradi katerega naj bi imela 85 odstotkov možnosti, da tudi ona zboli za rakom na dojki.
"Ko sem izvedela, da nosim gen, je bilo, kot bi me nekdo brcnil v trebuh. Nekje globoko v sebi sem vedela, da bom morala opraviti mastektomijo. Toda bila sem mlada. In pomislila sem, da bi morala biti, preden se odločim za takšno operacijo, v stabilnem partnerskem odnosu," se takratnega dogajanja spominja danes 28-letna Britanka. A po drugi strani sama odstranitev dojk ni bila nekaj, kar bi ji bilo povsem tuje. Imela je samo dve leti, ko je njena mati zbolela in so ji eno odstranili. "Ko se spomnim svoje matere, jo vidim z eno dojko," pripoveduje. "Zame je bilo to nekaj normalnega. Kot otrok sem mislila, da je povsem normalno, da je človeško telo videti tudi tako. Poleg tega sem videla, da jo je moj oče ljubil, ne glede na to, da je izgubila svoje oprsje."
Domovini je pomahala v slovo
»Ko mi je zaradi raka umrla tudi sestra, sem naredila pakt sama s seboj. Odločila sem se, da bom naredila vse, da najdem način, kako biti srečna. Ničesar nisem imela izgubiti, lahko sem le pridobila,« pojasnjuje Claira, ki se je kmalu po sestrini smrti odločila za dvojno mastektomijo in tako ostala brez obeh dojk. Konec leta 2014 so ji plastični kirurgi opravili še rekonstrukcijo oprsja in to je bil za mlado Britanko jasen znak, da je čas za nov začetek, novo življenje.
V službi je dala odpoved, večino svojih stvari prodala na spletu, najnujnejše potrebščine spakirala v nahrbtnik in sledilce na spletu prosila, naj ji svetujejo, katere države in kotičke na svetu se splača obiskati. V začetku leta 2015 je družini in prijateljem v Veliki Britaniji pomahala v slovo in se odpravila na Barbados, od tam na druge Karibske otoke, v Trinidad, Panamo in nato še v Rio de Janeiro. Življenje je obrnila na sončno stran in začela avanturo potovanja po svetu.
Našla je svoj notranji mir
Claira danes z navdušenjem pripoveduje, da ji je potovanje pomagalo, da je našla tisto, kar ji je do takrat močno primanjkovalo, čeprav se tega ni niti zavedala: našla je svoj notranji mir in znova začela z navdušenjem gledati na življenje. Svoje dogodivščine redno dokumentira v svojem blogu 'My Life Your Hands' (Moje življenje, tvoje roke) in ravno številni pozitivni odzivi na njene objave so jo spodbudili, da ustvari vodič za mlade, ki ga bo poimenovala 'Things I Wish My Mum Had Told Me' (Stvari, za katere bi želela, da bi mi jih mama povedala). V njem bo poleg doživetij s potovanj po svetu opisala tudi soočanje z izgubo mame in sestre – žensk, ki sta ji pomenili vse.
»Takrat se mi je mešalo od žalosti. Ko mi je umrla mama, sem na njeno mobilno številko še naprej pošiljala sporočila in jo v sanjah klicala na pomoč, čeprav je bila že mrtva. Leta sem žalovala za njo, zelo sem jo pogrešala. Bila sem povsem nemočna, nato pa se mi je porodila ideja – odpravila se bom na pot, življenje zajemala s polnimi pljuči in poiskala svoj notranji mir,« se trenutkov svoje odločitve danes spominja Claira. Kot je razbrati s fotografij, ki jih redno objavlja na družbenih omrežjih, ji to več kot odlično uspeva.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV