Pozdravljena mlada mamica!

Neverjetno, kakšno srečo v nesreči imaš! Mičkeno sem sarkastičen, a ne zameri. Spoznala si moškega, ki ima vse lastnosti partnerja (»tadobre«, a ne?) in še vse tiste, ki partnerju manjkajo? Prelepo, da bi bilo res? Ne vem. Morda je. Verjetno. Si morda temu moškemu med prvimi srečanji zaupala, kaj manjka tvojemu partnerju? Hočem reči: je možno, da se ti zaradi tvoje kritike partnerja želi prikazati za boljšega, kot v resnici je? Si že spala z njim? Sprašujem zato, ker se lahko moški že po prvem seksu, posebno, če mora nanj dolgo čakati, zelo spremeni. Ker je med čakanjem pripravljen reči in obljubiti vse živo, da bi prišel do cilja. Glej, ne vem, morda je ta moški, ob katerem se počutiš več kot odlično (kaj naj bi ti pomenilo odlično, ko gre za počutje ženske ob moškem?) bližje svetnikom kot grešnikom, a vseeno ti, če še nisi spala z njim, svetujem, da mu (še) ne verjameš vsega, kar ti govori. A to »odlično« počutje pomeni, da se v tebi prebuja želja po seksu (če tega še nista realizirala!)?

Po pravici povedano: moti me tvoja hladna analiza 6 in pol letne zveze z očetom tvojega otroka in »posledic poporodne depresije in raznih težav, ki jih prinese za seboj rojstvo otroka«. Kaj mi hočeš povedati s tem, ko praviš, da imata zato veliko težav in da je »partner zelo slab v komunikaciji, ki je zate ključnega pomena«? Napisala si, da sta se začela zelo oddaljevati. S tem misliš na to, da ne seksata. Partnerju seks zelo manjka, ampak tebi »enostavno ne paše več«. Kako pa veš, da ti ne paše več, če ne seksata? Kaj si sama naredila za to, da bi rešila vajino zvezo? Najbolj bi rad vedel, koliko časa že poznaš tega drugega moškega, ki je očitno »ekspert« najmanj za komunikacijo oziroma kak dolgo že vpliva na nastajenje tvoje dileme. In s čim vse (tudi s seksom)? Kaj naj narediš?

Nerad se vtikam. Odločiti se boš morala sama. Misli nase, pa tudi na vse, ki bodo udeleženi pri posledicah tvoje takšne ali drugačne odločitve. Ne gre ravno za malce dizajnersko izbiro, kot si jo sama določila: »Naj mislim nase in naredim to, kar mislim, da me bo zelo osrečilo, ali naj gledam na čustva partnerja in družino?« Malo bolj iskreno in manj mehansko se boš morala ukvarjati z vprašanji, ki te čakajo, med njimi (samo ugibam): si ne želim seksa ali si ne želim seksa samo s partnerjem, si sploh želim biti s partnerjem, ga sploh še ljubim, si želim samo seksa s tem drugim moškim, ali sem zaljubljena vanj in želim preživeti preostanek življenja z njim in tako naprej.

Gre tudi za tako konkretno vprašanje, kot je: kaj bi takšna ali drugačna odločitev pomenila za otroka? Pri tej bodi ne samo čustvena, ampak tudi praktična. Srečno!