Glasbeni užitek je povezan s snovjo, ki sodeluje tako pri pričakovanju posebej vznemirjujočega glasbenega dela kot tudi pri užitku, ki ga ta del povzroči, sta ugotovila raziskovalca Robert Zatorre in Valorie Salimpoor z Univerze McGill v Montrealu. Sicer so že prej predvidevali, da igra pri tem ključno vlogo snov dopamin, ki ga sproščajo možganske celice in tako komunicirajo med sabo. Tokrat pa so s slikanjem človeških možganov delovanje dopamina posneli 'v živo'.

Znano je, da dopamin poskrbi za to, da uživamo ob hrani in spolnih odnosih, poleg tega spodbudi evforijo ob uporabi prepovedanih drog. Deluje v določenih delih možganov. Dejstvo, da se dopamin sprošča tudi ob poslušanju glasbe, pojasni, zakaj so različne oblike glasbe tako priljubljene pri različnih kulturah.

Med študijo so predvajali le instrumentalno glasbo, s čimer so dokazali, da za sproščanje dopamina ni potreben človeški glas. V raziskavi je sodelovalo osem prostovoljcev, ki so izražali izrazito navdušenje za določene intervale glasbenih del. Tako so lahko opazovali, kako se možgani odzovejo na pričakovanje priljubljenega intervala in kako reagirajo nanj.