Priporočila za zelenjavo so višja, dnevno naj bi je zaužili vsaj 250 g, krompir je pri tem izključen. Dnevni vnos sadja naj bi znašal najmanj 150 g. Opravljene epidemiološke raziskave v primerjavi s sadjem so pokazale močnejši zaščitni učinek zelenjave.
Priporoča se uživanje sezonske zelenjave in sadja iz lokalnega okolja, saj sta običajno bolj optimalno dozorela in imata višjo biološko (hranilno) vrednost. To pomeni, da vsebujeta večje količine metabolitov v primerjavi z zelenjavo in sadjem, ki sta bila skladiščena in transportirana daljši čas, poleg tega pa se pri sadju zmanjša tako hranilna kot ogranoleptična vrednost. Z daljšanjem verige od pridelovalca do potrošnika se drastično zmanjša vsebnost C-vitamina v zelenjavi, prav tako se zmanjšajo vrednosti vitaminov A, B in E. Če povečujemo delež lokalno pridelanih živil v prehrani, lahko ugodno vplivamo tudi na zagotavljanje virov teh živil in zmanjšamo možnost pojava pomanjkanja nujo potrebnih vitaminov in mineralov. Zato izbirajmo sveže sadje in zelenjavo, ki je pridelana v naši bližini.

Glede dolgotrajne izpostavljenosti in možnih nevarnosti za zdravje ljudi pri uživanju živil, ki vsebujejo mešanice pesticidov, je še precej negotovosti, zato se priporoča uživanje ekološko pridelane zelenjave in sadja, ki sta s pesticidi manj obremenjena, še posebej pri ogroženih skupinah ljudi (otroci, nosečnice …). Ekološko pridelana rastlinska hrana vsebuje opazno manj neželenih snovi (nitratov, pesticidov), je enako varna kot konvencionalna hrana, vsebuje več C vitamina, njen okus je ocenjen z nadpovprečno oceno in vsebuje več sekundarnih rastlinskih metabolitov, ki pozitivno delujejo na človekovo zdravje.