"Ukradli so mi hčer"

Raina je študentka prvega letnika, želela si je postati socialna delavka. V srednji šoli je bila aktivna v navijaški skupini, na splošno je veljala za zelo aktivno dekle. Danes ni sposobna govoriti in ne hoditi, zanjo skrbijo v posebnem domu. ''Imel sem občutek, kot da sem v zoni somraka, ukradli so mi hčer,'' je za ameriške medije dejal dekletov oče. Prav on jo je tistega dne odpeljal na pregled, in sicer z avtomobilom, ki so ga hčerki ravno takrat kupili. ''Njene zadnje besede so bile: 'Oče, lačna sem.' Dejal sem ji, da jo bom odpeljal na večerjo, ko bo pregled končan, in da bo lahko jedla, kar koli si bo zaželela. A to se ni zgodilo. Zdaj se mi zdi, kot da nisem izpolnil obljube,'' obupan pripoveduje gospod Ferraro. Še huje je pri srcu njeni mami Iris, ki je tistega dne odšla v službo, ne da bi se poslovila od hčerke. ''Ves čas pričakujem, da se bo zbudila in želela iti po nakupih.''

Želijo odgovore

S tožbo želijo starši priti do odgovorov, zakaj se je njihovi hčeri zgodilo, kar se je zgodilo, in kdo je, če se izkaže, da gre za človeško krivdo, odgovoren za to. Seveda družina pričakuje tudi odškodnino, saj so stroški zdravljenja Raine zelo visoki. Kot je povedal njen oče, so stroški že zdaj presegli milijon dolarjev. Tožniki zdravnikom očitajo, da anestezija ni bila pravilno odmerjena, saj naj ne bi upoštevali višine in teže pacientke, osebje naj ne bi zadostno spremljalo njenih življenjskih znakov in naj bi pretirano napihnilo njen prsni koš, zaradi česar je prišlo do zastoja srca, prezgodaj pa naj bi tudi umaknili dihalno cev. V bolnišnici za zdaj primera ne komentirajo.