Visoke temperature pogosteje prizadenejo najmlajše, ki niso sposobni tako dobro uravnavati telesne temperature kot odrasli, in ljudi nad 65. letom starosti. Posledicam visokih temperatur so bolj podvrženi še kronični bolniki in ljudje s prekomerno težo ter tudi tisti, ki opravljajo delo na prostem.

Vročina lahko poleg izpuščajev in utrujenosti povzroči vročinske krče, motnje zavesti, vročinsko izčrpanost ali celo vročinsko kap. Neprijetnim učinkom visokih temperatur smo še bolj izpostavljeni ob čezmernemu uživanju alkohola, uporabi nekaterih zdravil ali akutnih obolenjih.

IVZ zato svetuje, naj ljudje dnevno popijejo vsaj dva litra brezalkoholnih pijač, še najbolje vode, izogibajo pa naj se pijačam, ki vsebujejo kofein, alkohol ali veliko sladkorja, saj te pijače povečajo odvajanje tekočine iz telesa. Tudi uživanje zelo hladnih pijač ni priporočljivo, saj lahko povzročijo želodčne krče. Tudi hrana se v vročini hitreje pokvari, zato je nevarnost zastrupitev večja.

Prostore naj se prezračuje zjutraj in zvečer, čez dan pa čim manj. Priporočljivo je zadrževanje v zaprtih in hlajenih prostorih, a kot opozarjajo, se ne sme nikoli nikogar pustiti v zaprtem, parkiranem avtomobilu. Obleka naj bo lahka in ohlapna, IVZ pa svetuje tudi uporabo pokrival in sončnih očal. Zunanje fizične aktivnosti naj se omeji na jutranje in večerne ure, tudi športno udejstvovanje je treba v teh dneh omejiti, še navajajo na IVZ.