Poletje se počasi poslavlja in če si letos še niste privoščili (izdatnejšega) dopusta, brez skrbi, tudi jeseni bo še dovolj časa za to. Če niste ravno pristaši dolgotrajnega poležavanja na plažah, temveč vam bolj diši aktiven dopust, utegne biti Irska idealna destinacija za vaše jesensko počitnikovanje. Je namreč ravno prav razgibana, da bo v vsakem primeru zadovoljila vaše apetite: bodisi bodo za to poskrbeli klifi na obalah, bodisi ravninski, šotni predeli v osrčju ali morebiti kaledonsko hribovje Wicklow Mountains na vzhodu in bazaltni stebri Velikanovega prehoda (Giant`s Causeway) na severu. Zagotovo boste uživali med pohajkovanjem po slikoviti pokrajini ter se na klifih nadihali svežega oceanskega zraka. Poleg tega je v jesenskem času tam manj turistov, zato bo pot na smaragdni otok prijazna tudi do vaše denarnice.
Pestra zgodovina
Narava pozornemu obiskovalcu Irske ne ponuja le tisočih odtenkov zelene barve, marveč tudi številna jezera, prepadne klife, samotne pašnike in še mnogo drugega. Sedanjost se tu prepleta z ostanki nemirne preteklosti, ki je bila z otočani večkrat izredno kruta. Prve sledi naselitve otoka segajo že v čas mezolitika okrog 8 tisoč let nazaj, v 2. tisočletju pred našim štetjem pa so ga naselili Kelti, ki so bili organizirani v klane. S preostalo Evropo se je Irska povezala ob prevzemu krščanstva, o katerem je v 5. stoletju našega štetja prvi pridigal sveti Patrik, poznejši svetnik in zaščitnik Irske. Od konca 8. stoletja so jo začeli ogrožati Vikingi, ki so v naslednjem stoletju tu ustanovili svoje kraljestvo. Napade je končno ustavil visoki kralj celotne Irske in kralj Muhmaina Brian Boru, ko jih je premagal leta 1014 v bitki pri Clontarfu.
Zatem so se dogajale razne delitve Irske, saj so si jo Angleži dolgo časa prizadevali v celoti prilastiti in jo vzeti za svojo. A domačini so se vztrajno upirali, in tako je Irska danes otok zahodno od Velike Britanije, velik za približno štiri Slovenije, ki je razdeljen na dva dela: Severno Irsko, ki je avtonomna regija Združenega kraljestva in katere uradna valuta je britanski funt, ter Republiko Irsko, ki je samostojna država in za vsakodnevno trgovanje uporablja evre. V splošnem slovi kot zeleni otok, kar ni nič nenavadnega, saj je vreme tam še posebej muhasto. Deževje je sploh na zahodu del irskega življenja, saj v povprečju dežuje od 150 do 225 dni na leto. V enem samcatem dnevu lahko doživite vse letne čase, kar je idealna priložnost za štetje mavric. In pozor: legenda pravi, da na koncu vsake izmed teh mavric na vas čaka škrat s posodo, polno zlata.
Slovenci za vstop na Irsko ne potrebujemo vizuma, prav tako bo dovolj imeti s seboj že samo osebno izkaznico. Tudi prehod med Severno Irsko in Republiko Irsko za zdaj poteka brez težav, zato si boste lahko v miru ogledali celoten otok in v popolnosti doživeli njihovo kulturo ter pokrajino. Irska sicer velja za deželo deteljic, mističnih škratov, tradicionalne irske glasbe, poživljajoče kave, edinstvenega viskija, dobrega piva Guiness in irskih pubov, v katerih vas bodo vedno dobro razpoloženi domačini hitro vzeli za svoje. Čeprav se bodo med seboj najbrž pogovarjali v irščini, ki je pri njih uradni jezik, bodo načeloma obvladali tudi angleško. Morda jih sicer zaradi posebnega dialekta ne boste povsem razumeli, a nič hudega, zagotovo se boste zabavali kot že dolgo ne.
Kako potovati po Irski?
Do Irske boste najverjetneje prišli z letalom, od tam pa imate več možnosti: pot lahko nadaljujete z avtobusi, ki na otoku veljajo za eno izmed bolj priljubljenih oblik prevoza, saj so razdalje med kraji relativno kratke, prometne povezave dobre, ceste pa lepo vzdrževane. Popotnikom so na voljo tudi vozovnice za neomejene prevoze v določenem časovnem obdobju, kar se splača izkoristiti, če nameravate prepotovati dobršen del otoka. Še bolj udobna možnost je najem vozila na letališču, saj tako ne boste odvisni od javnega prevoza in si boste lahko sami diktirali tempo potovanja. Ker so ceste dobro prevozne in lepo označene, pri potovanju ne boste imeli večjih težav, razen morda te, da voznik sedi na desni strani, voziti pa bo treba po levi. Aja, pa da ne boste po nepotrebnem plačevali za prehitro vožnjo: na Irskem so omejitve hitrosti zapisane v kilometrih na uro, na Severnem Irskem pa v miljah na uro.
Med večjimi mesti so dobro razvite tudi železniške povezave, a je vozovnico pametno kupiti vsaj nekaj dni prej, ker so cene takrat občutno nižje. Znotraj večjih mest je po drugi strani razdalje najlažje premagovati s taksijem, ki pa imajo precej zasoljene cene, tako da so primerni samo v skrajni sili. Za preostale mestne ture je cenovno ugodnje (pa tudi bolj priročno) najeti kolo, s pomočjo katerega boste še najhitreje vandrali od znamenitosti do znamenitosti. V kolikor pa se vam ne mudi preveč, boste pravi utrip mesta najbrž še najbolj intenzivno začutili, če se na sprehod odpravite kar peš.
Prenočišče, hrana ter pijača
Čeprav Irska, kar zadeva nastanitve ter hrano in pijačo, sodi med nekoliko dražje evropske države, pa se jo da s prilagodljivostjo in iznajdljivostjo prepotovati tudi z omejenim proračunom. Posteljo v hostlih dobite že za okrog 20 evrov na noč, za nočitev v lični hotelski sobi srednjega razreda pa boste odšteli okrog 100 evrov. Poleg tega ima Irska zelo dobro razvejano tudi mrežo najema preko Airbnb, kjer se da dobiti ugodno prenočišče, zelo razširjena oblika nočitev pa je še tako imenovani 'Bed&Breakfast', ki ga ponavadi oddajajo družine. Ugodna možnost namestitve so tudi kampi, a v dobi nestanovitnega vremena morda ne bodo najbolj optimalna rešitev.
Ker je Irska kar zadeva prehrano precej samozadostna, je mogoče na tem otoku jesti kakovostno za zmerno ceno. Za pivo načeloma ne bi smeli odšteti več kot 5 evrov, spodobno kosilo si lahko privoščite že za 10 evrov. Najceneje se boste verjetno najedli v restavracijah s hitro prehrano ali v pubih, katerih ponudba hrane pa je precej omejena. Prav tako si lahko že vnaprej pripravljeno hrano kupite tudi v vseh večjih trgovinah. Med irskimi specialitetami, ki se jih vsekakor splača poskusiti, ne gre izpustiti krompirjevih palačink boxty, irske obare, zelja s slanino, pa bogatega irskega zajtrka, ki sestoji iz slanine, hrenovke, jetrne klobase ali krvavice skupaj z ocvrtimi jajci, krompirjem in zelenjavo. V notranjosti države so potem tukaj še jedi na osnovi jagnjetine ali svinjine z dodatkom krompirja in zelja, ob obalah pa ne bo šlo brez ribjih specialitet.
Katere kraje obiskati?
Število in intenziteta krajev, ki jih boste obiskali in si jih ogledali, je seveda odvisna od tega, koliko časa imate za popotovanje po tem čudovitem zelenem otoku. Skoraj zagotovo se boste ustavili v prestolnici Dublin, ki so ga leta 841 ustanovili Vikingi in kjer se splača ustaviti v nastarejši destilarni viskija na svetu Lock's Distilery, ki so jo odprli že leta 1757 in v kateri si boste lahko ogledali starodavni postopek pridobivanja te tipične irske pijače. Prav tako verjetno ne boste mogli mimo Guiness Storehousea, neke vrste doživetvenega muzeja, posvečenega zapuščini gospoda Arthurja Guinnessa in zgodovini nastanka njegovega piva, kjer si boste ogledali tudi vse stopnje izdelave piva, na koncu pa boste deležni še tečaja pravilnega točenja te pijače.
Po pivskih izkušnjah bo prijala osvežitev, ki jo lahko poiščete v dublinskem Phoenix Parku, ki ga prerašča bujno zelenje, na delu območja, imenovanem Papal Cross, pa se boste lahko sprehodili med hordami jelenov, ki se obiskovalcev prav nič ne bojijo. Če bi raje ostali v središču mesta, se lahko sprehodite in svežega zraka nadihate tudi ob reki Liffey, ki Dublin deli na severni O'Connell Street, kjer so posejane nakupovalne ulice, ter južni St. Stephen's Green, kjer je katedrala svetega Patrika, zgrajena v 12. stoletju. Poleg tega se v Dublinu splača obiskati še nekdanji zapor, preurejen v muzej, Kilmaingam Gaol, pa pokopališče Glasnevin, most Samuela Becketta, 121 metrov visok spomenik The Spire od Dublin, kip Molly Malone in Jamesa Joyca, številne muzeje, trga Merrion in Georgian Square, ki slovi po svoji arhitekturi in nenavadnih vratih ter Trinity College, kjer hranijo največji irski zaklad, "knjigo iz Kellsa", ki je eden najstarejših pisanih virov na Irskem.
Z Dublina se lahko podate v Clonmacnoise in si tam ogledate sloviti samostan, ki je bil ustanovljen že leta 548, v naslednjih 600 letih pa je bil šestkrat oropan in je kar 26-krat zgorel, a vseeno ostal središče irske kulture vse do 16. stoletja. Pot lahko nadaljujejte do največjega obalnega mesta v zahodni regiji otoka Galway, ki je poznano po svojem pestrem nočnem življenju in živi glasbi. Tukaj si lahko ogledate trg Eyre, španski obod, ki je ostanek starega zidu iz časov, ko so Španci trgovali z Irci, sosesko Claddagh, ki se ponaša z zanimivo zgodovino in grad Lynch, ki je danes preurejen v banko. Gre za univerzitetno mesto, kar privlači številne mlade turiste. V bližnjem predmestju se nahaja priljubljeno letovišče Salthill.
Ob obisku Irske se vsekakor splača odpraviti tudi do grofije Clare, kjer si boste lahko ogledali nacionalni park Burren, ki se razprostira na kar 100 kvadratnih kilometrih in je znan po značilnem in nam dobro poznanem kraškem terenu. Tu je tudi ducat megalitskih grobov in keltskih križev pa tudi ostanki cistercijanske opatije iz 12. stoletja. Od tam se lahko podate do Moherskih klifov oziroma Cliffs of Moher, ki se na kar 8 kilometrih dolžine vzpenjajo vse do 230 metrov visoko nad morje in od koder se odpira čudovit razgled na zavil Galway. Prav tako med popotovanjem ne gre izpustiti mesta Kilkenny, ledeniške doline in atraktivnega srednjeveškega mesta, znanega tudi kot Marble City – marmorno mesto, kjer si lahko ogledate grad, Rothejevo hišo, Hišo Shee Alms ter Črno opatijo – dominikansko meniško cerkev z ohranjenimi sredneveškimi elementi.
Ob obisku Irske ne boste mogli mimo drugega največjega mesta v državi Cork, ki velja za pravo obvodno mesto s številnimi mostovi in ostanki rečnih kanalov. Obiščete lahko tržnico English market, mestno galerijo, katedralo svete Marije, cerkev svete Ane z nadstropnim zvonikom iz rdečega peščenjaka in belega apnenca, ljudski muzej in dvorec Dunkathel, v bližini pa še grad Blagney z znamenitim kamnom. Cork velja tudi za odlično izhodiščno točko izleta do panoramske poti Ring of Kerry, ki poteka po polotoku Iveragh in velja za pravi raj fotografov. Pot vodi mimo številnih prazgodovinskih in predkrščanskih spomenikov, na primer utrdbe Staigue Fort. Od tod pot lahko nadaljujete do najbolj turistično obiskanega mesta na Irskem Killarney ter zavijete v istoimenski nacionalni park ter si ogledate vrtove Muckross.
Še ena turistična točka, ki je ob obisku zelenega otoka ne gre izpustiti, je mesto Limerick, ki so ga že v 9. stoletju naselili Vikingi na bregovih reke Shannon in jim je služilo kot strateška utrdba, iz katere so hodili na osvajalske pohode in plenitve okoliških keltskih utrdb. Pozneje so ga kolonizirali Anglo-Normani in na tem mestu leta 1210 zgradili grad kralja Johna. Mesto je bilo razdeljeno na irski in angleški del, kar je že takrat pomenilo nenehne spopade in nemire med obema etničnima skupinama. Danes je poznano tudi po čipki, ki jo še vedno izdelujejo sestre dobrega pastirja (Good Shepherd Sisters.
Med popotovanjem po Irski se lahko ustavite še v mestecu Dingle, ki se nahaja na istoimenskem polototku z osamljenimi zalivi, ljudje na njem pa govorijo svojersten otoški jezik gelščino. Gre za pristaniško mesto, ki se ponaša z delfinom Fungiem – ta naj bi spremljal ribiške ladje. Pot vas bo morda zanesla še v nastarejše irsko mesto Waterford, ki se nahaja na severozahodu otoka, v bližini pristanišča za trajekte Rosslare. Mesto je znano po proizvodnji kristalnega stekla in muzeja antične irske zgodovine Granary Museum.
Pa še skok na Severno Irsko ...
V kolikor se boste odločili obiskati Severno Irsko, zagotovo ne boste mogli mimo prestolnice Belfast, ki je nastalo v industrijski revoluciji (18., 19. stoletje), ko se je uveljavila tekstilna industrija. Danes velja za pomembno pristaniško mesto, kjer se je razvilo ladjedelništvo, prav tukaj pa so zgradili tudi slovito ladjo Titanik, in sicer na Queen’s Islandu, ki je zdaj znan kot četrt Titanic. Zagotovo se splača ogledati muzej Titanic Belfast, ki stoji prav tam, kjer je bil Titanic zgrajen. Poleg tega si lahko ogledate še spomenik Duh Belfasta, tržnico svetega Jurija, stolp z uro Albert Memorial Clock Tower, stavbe v viktorijanskem slogu, Kraljičino univerzo, hišo palm Ulstrski muzej in številne druge znamenitosti, ki jih tu ne primanjkuje.
Zatem se lahko podate v mesto Antrim, si tam ogledate grad, Antrimski okrogli stolp in jezero Laugh Neagh. Pot lahko nadaljujete v Londonderry in obiščete murali, spomenik dogodku Krvava nedelja – 'Bloody Sunday' ter sosesko Bogside, 'mejno' reko Foyle in številne katedrale. Nato se lahko zapeljete do mesta Colaraine in obiščete gledališko predstavo edinstvenega irskega plesa riverdance v Riverside Theatre, pot pa nadaljujete do najstarejše destilarne na svetu v Bushmillsu in srednjeveškega gradu Dunluce, ki je zaradi svoje lege dostopen le preko mostu. Proti vzhodu vas bo pot vodila do Velikanovih stopinj, spleta okrog 40.000 šesterokotnih bazaltnih stebrov, ki so nastali po izbruhu vulkana pred od 50 do 60 milijoni let, ko se je bazična lava pričela strjevati. Legenda pravi, da je stopinje naredil irski velikan Fionnmac Cumhaill, ko je poskušal preko Severnega preliva doseči Irsko.
Na Severnem Irskem bodo na svoj račun prišli tudi ljubitelji serije Igra prestolov, saj so velik del serije snemali prav v tem delu sveta. Med bolj znamenitimi lokacijami so Antrimska planota Dark Hedges, Cushendunske jame, Murlough Bay, Ballintoy Harbour, Larrybane, Castle Ward, Inch Abbey in Downhill Strand, ki si jih je mogoče ogledati samostojno z najetim avtomobilom ali v obliki organiziranega izleta.
Viri, uporabljeni pri raziskovanju: wiki.potnik.si, Ireland.com, Lonelyplanet.com, Irska.si, Tripsavvy.com, Travelingcanucks.com, Irelandtravelguides.com, Irishcentral.com, Theguardian.com, Tourradar.com, Authenticireland.com, Tripadvisor.com
