Vsak od nas hrani v sebi dragocene spomine na otroštvo, brezskrbna poletja in septembrske začetke, ko smo polni počitniških doživetij stopali novemu šolskemu letu naproti. In kljub temu, da se je od takrat v nas in okoli nas veliko spremenilo, se nekaj vendarle ni – prehod v jesensko obdobje še vedno lahko pomeni začetek in priložnost. Ko iz poletja, ko si vsaj za trenutek dovolimo malce miru in počitka, skočimo v objem jeseni, ki kar kliče po novih izzivih.

Tako kot pri vseh stvareh lahko tudi to obdobje doživljamo na dva načina - kot pozitiven začetek, ki vodi v nekaj svežega in neznanega, kar nam pomaga postati boljši, srečnejši in bolj izpopolnjeni. Po drugi strani pa si lahko tudi v tem primeru nadenemo očala melanholije in jesen pričakamo z obžalovanjem in nostalgijo, da je za nami že prva polovica leta, da je konec toplih in sončnih dni in da se je treba - oh, spet aktivirati! A življenje ni črno-belo, ampak neskončna paleta nians, in samo od nas samih odvisno, kako bomo stopili obdobju naproti.

Če se bomo odločili izogniti samosabotaži in se odločno zoperstaviti negativnim mislim v družbi omejujočih prepričanj, potem lahko september začnemo z največjo mero optimizma in energije. Nobene potrebe ni, da sestavljamo neskončne sezname stvari, ki jih želimo postoriti in spremeniti, niti to ne, da na dolgo in široko razlagamo o svojih načrtih drugim. Vse, kar je v tem trenutku potrebno, je, enostavno začeti s prvim korakom. Ne glede na to, ali vas vodi želja po osebnostni rasti in raziskovanju sebe, iskanju novih kariernih izzivov in širjenju socialne mreže, učenju novih veščin in vrlin, prestrukturiranju nefunkcionalnih odnosov – vsaka od naštetih stvari se začne s prvim korakom, pa naj bo še tako majhen. Navadno so prav bitke, ki se odvijajo v nas samih, najbolj odločilen dejavnik za nove korake proti neznanemu. In najlepše je takrat, ko vsi dosedanji nefunkcionalni vzorci preteklosti utihnejo in zmaga razum ter želja po napredku.

Ljudje smo po naravi nagnjeni k temu, da vedno primerjamo, razmišljamo in iščemo nekaj boljšega v najširšem pomenu besede. In prav je tako. Pomembno je, da znamo in si upamo zaključevati življenjska poglavja, ki smo jih že zdavnaj prerasli; da znamo videti priložnosti, ki nas vodijo v svetlejši jutri in da znamo prepoznati, kaj je za nas najboljše. To pa velikokrat pomeni tudi tvegati.

Ena od modrih mislih avtorja Erina Hansona pravi: »Kaj če padem? Oh, draga, kaj če poletiš?« S to mislijo v srcu pojdite jeseni naproti in pomežiknite novim izzivom, ki so pred vami.