“Kreativnost srečaš na vsakem koraku. Berlin daje mnogo več, kot je posameznik sposoben konzumirati,” pravita modna oblikovalca, ki sta se v Nemčiji razveselila tudi konkurence, ki sta jo v Sloveniji pogrešala.

Zakaj sta se odločila prav za selitev v Berlin?
Prej se je zdelo kot šesti čut, zdaj veva, da zaradi sušija. Haha.

Berlin je že šest mesecev vajin novi dom, kako sta se infiltrirala v novo okolje?
Ah, to je najlepši del selitve. Upava, da bo infiltracija potekala čim dlje, čeprav bo verjetno minila, kot bi trenil. Že tega pol leta je izpuhtelo v zrak. Berlin je že takšen, da bo še dolgo dajal veliko več, kot je človek sposoben konzumirati. Pred selitvijo je bilo nekoliko dvoma, a sedaj lahko rečeva, da to drži tudi za naju, ki sva najbrž malo bolj izbirčna, kot je običajno ... vsaj za slovenske razmere.

Je slovenski trg premajhen za odstopajočo avantgardno modo?
Velikost trga pri interesu uporabnikov modne ponudbe ne igra pomembne vloge. Majhnost trga še zdaleč ni ključna specifika, ki bi slovenski trg definirala v odnosu do mode in še posebej do njenih drznejših pojavnosti. Po svetu je kar nekaj podobnih mikro scen, pa zaradi tega želja določenega segmenta ljudi po bolj izraznem oblačenju ni zaradi tega nič kaj manjša kot v večjih centrih. Ozreš se lahko že samo čez priljubljeno južno mejo in je situacija že popolnoma drugačna. Slovenci so pač konzervativni in praktični. Gre najbrž za kombinacijo zgodovinskih in geografskih okoliščin in na to navezujoče se sociale in mentalitete. Metaforično, ali pa tudi ne, Slovenci že nekako tradicionalno nosijo prevelike hlače, katerih glavni namen je predvsem zadostno število velikih žepov. Veliko pomembnejši od podrobnosti, kot je na primer sestava blaga. Na prepihu večjih sosedov je bilo vedno dovolj drobtinic, ki se jih je dalo spraviti.

Ali se vama zdi, da je Slovenija včasih nenaklonjena mladim domačim talentom?
Slovenija je za marsikaterega ustvarjajočega posameznika lahko zelo nehvaležno okolje. Načeloma bi hotela biti kot kakšna Švica, a je realnost drugačna. Kupne moči za dizajnerske kose tako rekoč ni. Tisti, ki si lahko privoščijo, poleg avtomobila kupijo še kolekcijo priznanih znamk in to je vse. Interes države je tako rekoč simboličen. Že za status samostojnega ustvarjalca je bolje, če imaš mednarodne reference!(?!) Priznanja in nagrade, če sploh obstajajo, navadno niso niti za najemnino, prireditve so bolj same sebi namen, če že, pa služijo samopromociji organizatorjev ali še bolje sponzorjev. No ... Vsekakor pa je zelo pomembno, kakšne talente poseduješ.

Kako bi stilsko opisala svoje modne kose?
Odgovor na to vprašanje bi skoraj raje prepustila komu drugemu. Midva se namreč s tem ne ukvarjava. Pri vsakem kosu gre za tako rekoč “novo zgodbo”, ki se najraje piše za nazaj. Traja pa od inspiracije, igre kroja, izbire materialov, šiva in potem zaživi. Obleka mora biti ekspresivna, mora imeti potenco. Mora seči naprej od osebe, ki jo nosi. In to čim dlje. Najbrž obstaja nek določen Degenerotika stil, a ga midva ne zaznavava.

Nekateri vajini modni kosi so tudi precej erotični …
Degenerotika je brezkompromisna in neredko tudi predrzna. Erotične asociacije zato niso daleč. Najin odnos do tega je zavestno ambivalenten. Erotika je telo, ki obleko nosi. Midva mu le pomagava izraziti svoje bistvo. Pri tem raje prikrivava kot razkrivava. Erotika obstaja v očesu opazovalca in po najinem mnenju bolj v tem, kar je očesu prikrito. Vulgarnost ni najino področje.

Prevladuje črna barva.  Zakaj?
Črna edina zadovolji najine standarde popolnosti. Fetiš! V skoraj pravem pomenu besede. Lahko rečeva, da ima za naju črnina takšen status, kot ga ima na primer angleščina v svetu glasbe. Je preprosto element, skozi katerega se najlaže izražava. Poleg tega je tudi vprašanje izraza. Kateri elementi so ti osebno bliže. Naju že od nekdaj najbolj fascinirajo struktura, kroj, kompozicija. Vsekakor so lahko tudi barve zelo povedne, a sva v tem smislu precej minimalista. Živopisanih kombinacij pa se bojiva kot hudič križa.

Katere modne ikone, bi z veseljem oblačila?
Vsa krasna bitja na tem planetu! In vsekakor Grace Jones, David Bowie, Daphne Guinness, Catherine Baba, Dita von Teese, Joseph Alois Ratzinger, Cherylin Sarkisian LaPierre, Josipa Lisac ...

Par sta tudi v zasebnem življenju. Ali vidita to kot prednost ali slabost?
Naj bo odgovor klišejski. Biti partner tako ali drugače vedno zajema odnose na mnogih ravneh. Pri naju je teh morda še nekoliko več kot običajno. In v vsakem odnosu so prednosti in seveda tudi slabosti. Je pa dobro, če znaš slabosti, ko se enkrat pojavijo, čim prej prepoznati in morda celo pretvoriti v prednosti.

Kako bi opisala slovenski okus za modo v primerjavi z nemškim?
Slovenski okus za modo je ravno takšen, kot ga zmore slovensko tržišče, standard, kultura ... Sveta povprečnost! Seveda se tudi tu najde kakšna izjema. Izjemni posamezniki, ki pa zaradi odklona s strani večine niso ravno zaželeni, so bolj slabo sprejeti in potihoma utopljeni v ignoranci. O Nemčiji  še težko rečeva kaj bolj tehtnega. A če je govora o Berlinu, je pač enostavno drugače. Underground še zdaleč ni mrtev, kreativnost srečaš na vsakem vogalu. Balzam za oči in dušo, vsak ‘Bezirk’ (op. nemško območje) nosi svojo zgodbo. V pravem delu mesta se še marsikatera starejša gospa rada kar tako na ulici pokaže v zadnji kreaciji kakšnega obskurnega japonskega dizajnerja. Berlin je že od nekdaj “pritekališče” ustvarjalnih posameznikov, v zadnjem času še toliko bolj. Z lahkoto potešiš lakoto po nečem izjemnem. Priložnosti za posebne oprave je nešteto, saj se tu čez dan in zvečer zgodi tisoč dogodkov. V tem vznemirljivem mestu bi bil greh ubrati srednjo, zanesljivo pot. In konkurenca ... Končno, konkurenca!

Tea, si vizažistka in oblikovalka, najpogosteje poskrbiš tako za styling kot make-up manekenk?
Premočrtni svet me nikoli ni zanimal. Že od nekdaj čutim prav posebno ljubezen do umetnosti same, prav tako tudi do možnosti po ustvarjanju. Make-up in styling? Sta prišla čisto naravno po potrebi in želji. In če pomislim, je tako še najlaže ... Oba delujeva že od začetka najinega skupnega ustvarjanja tudi na področju multimedijev (DEKAOS e.p.) in organizacije dogodkov (Club Bizarre).

Ko oblikujeta obleke, imata v mislih stvari, ki bi jih tudi sama z veseljem nosila?
Vsekakor! Najbrž niti ne bi mogla ustvariti nečesa, česar ne bi mogla ob pravi priložnosti nositi tudi sama. Seveda v črni.

Kako bi cenovno opredelila svoje modne kose?
To je vprašanje, ki naju frustrira že od nekdaj. No, morda sedaj malo manj. Bi si pa težko privoščila kakšne nizkocenovne rešitve.

Tudi osebno sta odraz avantgarde, si lahko zamišljata, da bi ustvarjala bolj komercialne modne kose?

Sva poskusila, a se nisva najbolje odrezala. Očitno nimava tega talenta.

Bi lahko izpostavila Slovenca in Slovenko, ki sta po vajinem mnenju najbolje oblečena?
Kar nekaj jih je, ki imajo potencial. A ga ne znajo, ne upajo ali iz kakšnega neznanega razloga ne morejo izkoristiti. Škoda.