Arabska Carrie

Joumani pravijo tudi arabska Carrie Bradshaw, grožnje s smrtjo pa so del njenega vsakdana. "Pričakovala sem burne odzive. Ti prihajajo avtomatično, saj v reviji Jasad obravnavamo zelo občutljive teme. Poleg tega jo ureja ženska, kar je za družbo, v kateri živim in v kateri dominirajo moški, nesprejemljivo," pravi Joumana. Zavrača trditve, da je Jasad pornografska revija: "Teme, o katerih pišemo, so povezane z umetnostjo, znanostjo in književnostjo. Za nas je bilo že od samega začetka najbolj pomembno, da se lotimo tem in pišemo o ljudeh s tega območja: umetnikih, piscih, vseh, ki se zavedajo krivic, ki jih je že stoletja deležen naš jezik. Skozi čas je arabski jezik doživel prave kastracije, odvzeli so mu vse možnosti, da bi v njem ljudje lahko govorili o erotiki in seksualnosti."

Kliše o potlačeni arabski ženski

V knjigi Kako sem ubila Šeherezado je avtorica želela opozoriti na predsodke, ki jih o arabskem svetu imajo na Zahodu: "Rada bi prekinila s klišejem o potlačeni arabski ženski, čeprav je to, na žalost, še vedno naša resničnost." Lik Šeherezade je avtorica vzela kot primer ženske, ki je inteligentna in izobražena. Svojega moškega uspe zavesti zahvaljujoč svoji domišljiji in tipično ženskim vrlinam. Vendar te po Joumaninem mnenju niso njene edine vrline. "Šeherezada nas ne uči zgolj tega, da se moramo upirati, temveč predvsem o diplomaciji in pripravljenosti na to, da sprejmemo svoje temeljne ženske pravice."