Zadovoljna.si
Julian Assange - 3

Novice

Kdo je ustanovitelj WikiLeaksa?

Z. T.
29. 11. 2010 17.00
5

Julian Assange je verjetno ena najbolj razvpitih oseb teh dni. Zaradi objave 250 tisoč ameriških zaupnih diplomatskih dokumentov na spletni strani WikiLeaks se tresejo Združene države Amerike, številni svetovni voditelji pa zardevajo. A Assange, ki je v računalniške sisteme vdiral že v svojih ranih letih, je prepričan, da je takšne dokumente treba objavljati.

Julian Assange je po mnenju nekaterih človek, ki je omajal diplomacijo ZDA.
Julian Assange je po mnenju nekaterih človek, ki je omajal diplomacijo ZDA. FOTO: Reuters
Nekateri ga imenujejo kar 'Robin Hood računalniškega hekanja'. Julian Paul Assange je avstralski internetni aktivist. Postal je svetovno znan kot glavni urednik spletne strani WikiLeaks, ki objavlja zaupne dokumente in informacije javnega interesa. Preden je leta 2006 ustanovil WikiLeaks, je študiral fiziko in matematiko, delal je kot računalniški heker in programer.

Panika zaradi tajnih diplomatskih dokumentov

Assange je z najnovejšo objavo na WikiLeaks na noge spravil vso svetovno politiko, tudi slovensko, ko je objavil 250 tisoč tajnih ameriških diplomatskih depeš. Gre za korespondenco med ZDA in njenimi veleposlaništvi in konzulati v več kot 270 državah po svetu. In nekateri dopisi so za ameriško diplomacijo sila neprijetni, saj gre za zapise zadnjih treh let, iz njih pa naj bi bil viden način pogajanja ameriških ambasad po celem svetu, jasne ocene jedrskih in terorističnih groženj ter odkriti pogledi na tuje voditelje. Dokumente naj bi spletni strani WikiLeaks priskrbel ameriški vojak Bradley Manning, ki so ga julija obtožili izdaje in mu grozi 52 let zapora. Julija, ko je bila objava zaupnih dokumentov napovedana, je Pentagon obupano skušal izslediti Assangea in mu preprečiti objavo.

Številni dokumenti tudi o Sloveniji

V enem od dokumentov je omenjena tudi Slovenija, in sicer v povezavi z ameriškimi prizadevanji za sprejem ujetnikov iz taborišča za osumljene teroriste Guantanamo na Kubi. Slovenija naj bi v zameno za sprejem enega od ujetnikov dobila obisk pri ameriškem predsedniku. Informacija navaja, da naj bi Sloveniji ponudili srečanje neimenovanega voditelja – predsednika Danila Türka ali premierja Boruta Pahorja – z ameriškim predsednikom Barackom Obamo. Iz Pahorjevega kabineta pa so sporočili: ''Vprašanje njegovega obiska pri predsedniku ZDA Baracku Obami se ni nikoli povezovalo s sprejetjem ujetnikov iz zapora v Guantanamu. Ocene, ki jih podajajo ameriški diplomati v svoji interni komunikaciji so stvar ameriške diplomacije.''

Skrivnosten o svoji zasebnosti

Čeprav je Assange precej skrivnosten glede svoje zasebnosti, je znano, da so njegov dom svetovna letališča in da živi nomadsko življenje. Sicer pa je bil selitev vajen že kot otrok, saj se je do svojega 14. leta z mamo, ki je bežala pred nasilnim partnerjem, preselil kar 37-krat. Potuje z nahrbtnikom in prenosnim računalnikom. V intervjujih prikriva svojo starost, čeprav naj bi bil rojen leta 1971. Veliki preboj je naredil julija 2010, ko je na WikiLeaks objavil 90 tisoč dokumentov ameriške vojske o vojni v Afganistanu. Assange sam sebe nima za ustanovitelja portala WikiLeaks, označuje se za glavnega urednika in poudarja, da ima zadnjo besedo pri tem, kateri dokumenti bodo objavljeni na strani. Tako kot drugi, ki delajo za to stran, ni plačan, ampak dela kot prostovoljec. Je zagovornik transparentnega in znanstvenega pristopa k novinarstvu.

Iskal ga je Pentagon in išče ga Interpol.
Iskal ga je Pentagon in išče ga Interpol.FOTO: Reuters

Že kot najstnik vdiral v računalniške sisteme

Že kot najstnik je bil Assange član hekerske skupine. Leta 1992 je bil obsojen zaradi vdora v številne računalnike, med drugim v sistem avstralske univerze, telekomunikacijska podjetja in drugih organizacij. A sodnik je takrat zapisal, da je želel Assange zgolj dokazati, da je sposoben vdreti v vse te računalnike. Iz zasebnosti skrivnostnega je znano še to, da ima sina, ki so mu ga leta 1991 odvzeli v policijski raciji, potem ko ga je zapustila mati otroka.

Namen WikiLeaksa je objavljati zaupne dokumente.
Namen WikiLeaksa je objavljati zaupne dokumente. FOTO:

Upravičeno ali nevarno početje?

Mnenja o objavah WikiLeaksa se krešejo, nekateri menijo, da so upravičene, drugi spet, da Assange z njimi ogroža varnost mnogih nedolžnih oseb. Devetinsedemdesetletni Daniel Ellsberg, ki je leta 1971 sodeloval pri izdaji zaupnih dokumentov Pentagona o vojni v Vietnamu, je dejal, da ''Assange služi ameriški demokraciji in vladavini zakonov s tem, ko preizkuša varnostna pravila glede zaupnosti, ki v večini primerov niso zakoni.“ Ellsberg je še dodal, da takšne objave ne pomenijo varnostnega tveganja. Na drugi strani Daniel Yates, tako kot mnogi drugi, meni, da je Assange s svojimi objavami o vpletenosti ZDA v vojno v Afganistanu in Iraku ogrozil življenja afganistanskih civilistov.

Mednarodna tiralica zaradi domnevnega posilstva

WikiLeaks ima svoje strežnike na Švedskem, saj zakoni te države močno ščitijo razkrivanje zaupnih informacij in dokumentov. In prav na Švedskem se je avgusta 2010 proti Assangeu začela preiskava, ki, vsaj na videz, nima nobene povezave z njegovim hekerskim delom. Osumljen je posilstva, ki naj bi ga zagrešil na nek avgustovski vikend, po nekem seminarju v kraju Enkoping. Dva dneva pozneje naj bi nadlegoval še neko drugo žensko, pri kateri je bival v Stockholmu. A le 24 ur po izdanem nalogu za pridržanj so preiskovalci tega preklicali zaradi pomanjkanja dokazov o posilstvu. Še vedno pa je ostal sum spolnega nadlegovanja. Assange je komentiral, da gre za obtožbe brez osnove. Dejal je, da je imel z žensko spolne odnose, v katere pa je privolila. Toda v zgodbi je prišlo do preobrata, saj je po enournem policijskem zaslišanju tožilec spet odprl primer posilstva, rekoč, da so prišle na dan nove informacije. Assangeovi podporniki so prepričani, da ga njegovi nasprotniki poskušajo na ta način diskreditirati ter da so mu vse skupaj nastavili. 20. novembra je Interpol izdal mednarodno tiralico, saj švedska policija zahteva, da Assange pride na zaslišanje glede posilstva, a njegovi odvetniki vztrajajo pri tem, da so vse obtožbe lažne in neosnovane. Medtem so švedske oblasti Assangeu odrekle pravico do bivanja na Švedskem ter mu onemogočile delo. Sedaj poskuša te pravice dobiti v Švici, kamor bi rad tudi prenesel strežnike WikiLeaksa.

Assange trdi, da je posilstvo izmišljena zgodba, s katero ga njegovi nasprotniki poskušajo uničiti.
Assange trdi, da je posilstvo izmišljena zgodba, s katero ga njegovi nasprotniki poskušajo uničiti.FOTO: Reuters

KOMENTARJI (5)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
ISSN 2630-1679 © 2021, Zadovoljna.si, Vse pravice pridržane Verzija: 471