Cecilia se vse od prvega poroda ne spomni dneva, v katerem se ji ne bi bilo treba odrekati stvarem, o katerih je sanjala kot majhna punčka. Njeno življenje je popolnoma posvečeno razdajanju za otroke. Mož, ki je po poklicu mizar, dobiva le priložnostne zaposlitve, zato družina nima stalnih prihodkov. ''Če zasluživa dovolj denarja, potem jemo. Če ne, so otroci lačni tudi po več dni,'' v joku pove Cecilia. ''Ne morem opisati, kako slabo se počutim, ko vidim, da se moji otroci v šolo odpravijo lačni, brez hrane in denarja. Ob teh prizorih ne morem zadržati solz,'' žalostno doda. Ker ni mogla zagotoviti varstva za svoje otroke, je bila prisiljena ostati doma. Vsi trije otroci, ki jim je uspelo končati osnovno šolo, so bili zaradi finančne stiske že prisiljeni pustiti srednjo šolo. Zdaj se trudijo najti zaposlitev, a brez uspeha.

Otroci gredo po materinih stopinjah

Lopezovi so se očitno zapletli v začaran krog. Tako kot Cecilia, je tudi njena hčerka zanosila pri 17, njen sin je postal oče pri 18, tudi drugi pa ne zaostajajo. Lopezova ima pri 52 letih tako že tri vnuke, kar jo sicer veseli, hkrati pa z žalostjo ugotavlja, da gredo potomci po njenih stopinjah. ''Svojim otrokom dajemo napačen zgled,'' je prepričana Cecilia. ''V razvitih državah so njihovi vrstniki osredotočeni na izobraževanje in odkrivanje stvari, ki jim bodo omogočile boljše življenje. Pri nas pa starši svojim otrokom kažemo, kako v najstniških letih imeti otroke. Zato se jim zdi to nekaj popolnoma normalnega,'' meni Lopezova. Škatlica kondomov na Filipinih stane 50 pesov ali več, cena kontracepcijskih tabletk se začne pri 100 pesih. Ko Cecilijinemu možu uspe dobiti kakšno delo, zasluži 350 pesov na dan. Problem kontracepcijskih sredstev je, da so na voljo v specializiranih prodajalnah, ki pa jih v odročnih predelih ni.

Cecilijina zgodba na revnih Filipinih niti približno ni osamljen primer. V državi, kjer je kar 81 odstotkov prebivalcev izredno pobožnih katolikov in v kateri po poročilih nacionalnega statističnega urada kar 30 odstotkov ljudi živi pod pragom revščine, je kontracepcija tabu tema. Čeprav so kontracepcijska sredstva legalna, večina prebivalk nima dostopa do zaščite, saj si je zaradi hude finančne stiske ne morejo privoščiti. A to bi se kmalu lahko spremenilo. Po 14 letih negotovosti naj bi filipinska vlada končno reformirala zdravstveno zakonodajo, še posebej področja načrtovanja družine, ustrezne zaščite in zdrave nosečnosti. Reforma bi pomenila ključen mejnik na poti do sodobnega zdravstvenega sistema in bi močno olajšala življenje skoraj 96-milijonske nacije. Ženske naj bi bile tako upravičene do brezplačne kontracepcije, najstnike pa bi v šolah učili o zdravi spolnosti in spremembah v njihovem telesu.

Cerkev reformi ostro nasprotuje

Čeprav se zdi reforma nujna, pa je do njene uresničitve še dolga pot. Kljub temu da jo podpira kar 70 odstotkov prebivalstva, so predlagane spremembe v zakonodaji naletele na ostre odzive s strani katoliškega vrha in njihovih zvestih privržencev, ki imajo velik vpliv na vlado. Pripravljavci zakona se sicer na zelo trudijo nasprotnike prepričati v nujnost reforme in doseči kompromis ter zakonodajo sestaviti tako, da bo sprejemljiva tudi za radikalne katolike. "Zakone bi radi spremenili tako, da bodo zajeli tudi najrevnejše in najbolj marginalne družine,'' je medijem na tiskovni konferenci zaupal kongresnik Edcel Lagman, eden izmed pripravljavcev zakona. ''Da bi se izognili neutemeljenim kritikam, da bo vlada zastonj delila kontracepcijske tabletke vsem po vrsti, bomo zakon oblikovali tako, da bo kontracepcija prosto dostopna le najrevnejšim med najrevnejšimi – če jo bodo seveda želeli,'' je bil jasen Lagman.

Statistični podatki kažejo, da filipinska populacija raste za skoraj dva odstotka na leto. Če ne bo sprememb, bi lahko do leta 2016 na Filipinih živelo že 105 milijonov prebivalcev. Vendar pa to po mnenju Ugochija Firenca Danielsa, filipinskega predstavnika Združenih narodov za populacijo rast prebivalstva, ni največji problem te revne azijske države. ''Gre za kakovost življenja, ki je danes družine z veliko otroki ne morejo izkusiti. Največ otrok imajo prav najrevnejše ženske in zato na Filipinih vlada vse večja revščina, kar pa je velik problem,'' je prepričan Daniels. Večina mladih je tako zaradi slabega finančnega stanja v družini prikrajšana za izobraževanje o zdravem življenju ter spolnosti in ravno to naj bi bil po besedah Danielsa glavni vzrok za tako pogoste nosečnosti med najstnicami.

"Nova zdravstvena zakonodaja bi ljudem iz najnižjih slojev ponudila brezplačna kontracepcijska sredstva, kar bi pomagalo ustaviti porast umrljivosti mater med porodi, ki se je v zadnjih letih z 11 zvišala na 15 žensk na dan,'' je prepričan Daniels, ki ga močno skrbijo tudi izsledki poročila Združenih narodov o razširjenosti virusa HIV v svetu, ki kažejo, da so Filipini ena izmed sedmih držav na svetu, v katerih število okuženih z virusom HIV strmo narašča. Lopezova je prepričana, da bodo z novo zdravstveno zakonodajo njeni najstniški otroci, ki se še niso predali spolnosti, v šoli podučeni, kaj se dogaja z njihovim telesom in s kakšnimi oblikami kontracepcije se lahko zaščitijo pred neželeno nosečnostjo. Zagovorniki zdravstvene reforme so prepričani, da sta zdravje in trajni razvoj človeka dva izmed temeljnih pravic vsakega izmed nas in da na to ne smejo vplivati dejavniki, kot sta vera ali tradicija.

''Kontracepcija je greh''

Vrh filipinske Katoliške cerkve na predlagano spremembo zakonodaje gleda z drugačne perspektive in zagovarja tezo, da je kontracepcija greh in da bo močno znižala moralne standarde v državi. ''Preprečevanje možnosti zanositve ni medicinski, temveč kemični splav,'' je prepričan oče Melvin Castro, izvršni sekretar filipinske škofovske komisije za družino in življenje. ''Z novo zakonodajo bomo mladim dovolili brezmejno predajanje mesenim užitkom, kar utegne porušiti pomen zakona v družbi in uničiti moralne vrednote,'' je prepričan Castro. A Lopezova, ki je sicer zgledna katoličanka, se z njegovimi besedami nikakor ne more strinjati. ''Gre za odločitev vsakega posameznika. Uporaba kontracepcije še zdaleč ne pomeni, da seješ zlo,'' je prepričana mati dvanajstih otrok.

Kot kaže, gre za vojno med Cerkvijo in vlado. Vpliv vrha Katoliške cerkve na politiko je sicer več kot očiten. Vlada je v preteklih 14 letih namreč že petkrat poskušala izpeljati zdravstveno reformo in urediti področje kontracepcije, a ji zaradi trdega odpora radikalnih katolikov do danes to še ni uspelo. Elizabeth Angsioco, predsednica filipinske ženske demokratične socialistične stranke in vneta podpornica zdravstvene reforme pravi, da si politiki v preteklosti niso upali oporekati Cerkvi in zato niso podprli reforme, saj naj bi se bali za svoj stolček v parlamentu. ''Škofje tudi danes redno kličejo pripravljavce zakona in jih obiskujejo v njihovih okrožjih, da bi jih prepričali, naj opustijo reformo,'' pove Angsiocova. Solita Monsod, profesorica na ekonomski fakulteti v Manili, pravi, da naj bi se politiki že od nekdaj bali vpliva, ki ga ima Cerkev na volivce. ''Na Filipinih poznamo dve vrsti katolikov. Nepremišljene, ki so prepričani, da jim ni treba brati zakonov, ker je duhovnik varuh njihove morale in mu zato slepo sledijo, ter tiste, ki razmišljajo s svojo glavo in se bodo samostojno odločili, katero stališče bodo zastopali,'' razloži Angsiocojeva.

Cecilia svojim otrokom privošči boljše življenje

Pater Castro ostro zanika trditve, da se Cerkev preveč vključuje v politiko. Škofje imajo po njegovem mnenju pravico, da se javno opredelijo do določene problematike, verniki pa se morajo nato sami odločili, na katero stran se bodo postavili. ''Cerkev nikoli javno ne podpre katerega izmed političnih kandidatov,'' se brani Castro. ''Vsak državljan se mora sam vprašati, ali določena oseba izpolnjuje kriterije, ki so potrebni za uspešno vodenje našega naroda,'' pravi pater. Medtem ko politika in Cerkev bijeta ključne bitke za podporo večine, pa je za Cecilio Lopez vprašanje o zdravstveni reformi sila preprosto. Najbolj se boji, da bodo njeni otroci ostali ujeti v začaranem krogu. ''Nočem, da živijo kot jaz. Nočem, da gredo skozi preizkušnje, skozi kakršne sem morala iti sama,'' zaključi obupana mati.