Pohabljanje genitalij in umori iz časti
Najhujše oblike zlorab nad ženskami se pogosto dogajajo prav v njihovem domačem okolju. Družine grozovito znašanje nad predstavnicami lastne skupnosti celo odobravajo in spodbujajo – od grozljivih pohabljanj genitalij, umorov iz časti do psihičnih zlorab. Gre za običaje, ki so del kultur, v katerih živijo. Med takšnimi so umori iz časti, ko morajo ženske, krive ali pa tudi ne, dejanje, katerega njihova družina oceni, da so grožnja za njeno dobro ime, plačati z lastnim življenjem. Krvniki so običajno ožji družinski člani.
Brez možnosti izbire in odločanja
Organizacija združenih narodov opozarja, da so ženske širom sveta še vedno marginalizirane zaradi spola, kar jim omejuje ali onemogoča dostop do izobraževanja, kar pomeni, da tudi nimajo možnosti za dobro zaposlitev in finančno samostojnost, poleg tega so izključene iz političnega življenja. V nekaterih deželah je smrtnost ob porodu še vedno zelo visoka, visoka je stopnja neželenih in nenačrtovanih nosečnosti, pogoste so okužbe z virusom HIV, ženske doživljajo hude oblike nasilja, so žrtve trgovine z belim blagom in prisiljene v dogovorjene poroke. Prav dostopnost do izobraževanja pa bi ženskam odprlo nove možnosti in jih obvarovalo pred nasiljem, so prepričani v OZN ter številnih mednarodnih organizacijah, ki si prizadevajo za enake možnosti žensk po vsem svetu.
Za bolj rodovitno zemljo
Posebna skupina žensk, ki so prav tako zapostavljene, so ženske iz revnih poljedelskih območij, ki se soočajo s posebnimi zahtevami in težavami. Zato si mednarodne organizacije prizadevajo, da bi jim pomagale pri izboljšanju rodovitnosti zemlje, ki jo obdelujejo, jim olajšale možnost prevoza, dostop do tržnic in virov denarne pomoči. Tako je mednarodni Sklad za kmetijski razvoj ženskam v Afganistanu in Pakistanu omogočil uporabo nizkocenovnih tehnologij za predelavo mleka, s čimer so ženske z revnih kmetijskih območij prišle do dodatnega zaslužka.
Pretresljive zgodbe, ki se še vedno dogajajo
Iz dežel, v katerih imajo ženske bistveno manj pravic in so diskriminirane, prihajajo grozljiva pričevanja ter novice o zlorabah in zločinih, ki se dnevno dogajajo. Tako je bilo po podatkih Združenja za ženske pravic v državah v razvoju v Ugandi leta 2010 iznakaženih kar 820 deklet. Dekletom so genitalije obrezovali ponoči v jamah, ki so jih stražili moški, oboroženi z mačetami in sabljami, saj je to grozljivo početje nezakonito, a kaže, da nekaznovano.
Umori iz časti
V Siriji na leto umorijo od 150 do 200 žensk, s tem zločinom pa si roke umažejo njihovi sorodniki, da bi ubranili čast družine. Na ta način namreč družina kaznuje žensko, ki naj bi imela spolne odnose zunaj zakona. Ti zločini se dogajajo večinoma v revnih poljedelskih območjih in storilci so le redko kaznovani oziroma se soočajo z milimi kaznimi. Sirija je nedavno naredila 'korak naprej' in kazen za umor iz časti povečala na pet do sedem let zapora.
Smrt s kamenjanjem
Svet je pretresla zgodba Iranke Sakineh Mohammadi Ashtiani, 43-letne matere, ki so jo obsodili na smrt s kamenjanjem zaradi domnevnega prešuštništva. Za njeno pomilostitev so si prizadevali številni evropski voditelji, za zdaj še ni znano, ali se bo izognila kruti smrti. Govori se namreč, da naj bi ji grozila smrt z obešanjem zaradi domnevnega sodelovanja pri umoru moža.
V zakon stara komaj 14 let
Julija 2010 se je v Maleziji zgodila poroka med 14-letno deklico in odraslim moškim. Ta poroka je ponovno opozorila na problem sklepanja zakonskih zvez med mladoletnicami in odraslimi moškimi v omenjeni deželi, zaradi česar so zahteve nevladnih organizacij, da se uzakoni minimalno dovoljeno starost za poroke na 18 let, vse glasnejše. V Maleziji naj bi bilo poročenih kar 16 tisoč deklet, mlajših od 15 let. Strokovnjaki opozarjajo, da so ta dekleta oropana mladosti, svobode in osebnega razvoja, nimajo dostopa do izobraževanja, soočajo se z zdravstvenimi težavami, ki so povezane z zgodnjimi nosečnostmi, in z zlorabami.
Pritisk za spremembe
To je le nekaj primerov žensk oziroma njihovih zgodb iz dežel, kjer si oblasti zatiskajo oči pred očitnimi zlorabami in kratenjem pravic ženskam. Številne svetovne organizacije, vključno z OZN, si prizadevajo, da bi vlade dežel, kjer je stopnja diskriminacije žensk še vedno zelo visoka, sprejele zakonodajo, ki bi spremenila stanje, ter sprejete zakone tudi striktno izvajale in kršitelje kaznovale. A spremembe se dogajajo zelo počasi, marsikje prepočasi, zlorabe in zločini pa se nadaljujejo.
