Ena od avtoric knjige, dr. Olga Dečman Dobrnjič, je moja sestrična. Veliko se druživa in pogovarjava. Sem zelo ponosna nanjo in na njene uspehe, zato z veseljem preberem njena strokovna dela. Sicer pa je tudi meni blizu sociologija, psihologija oziroma vse, kar je povezano s človekom, medčloveškimi odnosi, vzroki določenega vzorčnega obnašanja posameznika, zato sem tudi povabilo k sodelovanju z veseljem sprejela.

Ste bili kdaj tudi sami žrtev nasilja?

Z gotovostjo lahko trdim, da je vsakdo od nas že izkusil katero od oblik nasilja, saj je teh kar nekaj. Oblika psihičnega nasilja je po mojem mnenju celo najbolj nevarna, saj pušča dolgoročne posledice v vedenju posameznika. Večkrat se človek niti ne zaveda, da je v resnici žrtev nasilja, oziroma meni, da je to občasno celo povsem 'običajen' pojav in posledično del vsakdana, kar nazadnje preraste tudi v fizično nasilje.

Kako bi se morale ženske odzvati na nasilje? 

Takoj naj se umaknejo čim dlje stran od nasilneža. Če tega ne zmorejo same, naj poiščejo strokovno pomoč. Če je do njih nasilen njihov partner, naj mu ne verjamejo, da se nasilje ne bo ponovilo. Nasilje v odnosih je običajno krog. Nasilnež je nad žrtvijo nasilen, potem se ji opravičuje in jo prosi odpuščanja, nato sledi obdobje navideznega miru in po tem se nasilje spet ponovi. Dokazano je tudi, da se nasilje v odnosu stopnjuje. Najprej gre za neprijetne opazke, žaljenje, ki preide v zmerjanje in hude žalitve ter poniževanja, zaničevanja, ki pogosto prerastejo v fizično nasilje nad žrtvijo.

Žrtve pa so lahko tudi moški ...

Moški so pogosteje žrtve psihičnega nasilja: so ženske, ki jih zmerjajo, žalijo, jih izsiljujejo in ponižujejo, jim jemljejo denar in jih v odnosu do njih in otrok zanemarjajo. Seveda so tudi primeri, ko žene pretepajo svoje može. Vendar so taki primeri redki, kar je do neke mere logično, saj so načeloma moški fizično močnejši od žensk.

Kako po vašem mnenju družba sprejema nasilje?

Družba na načelni in pravno-formalni ravni zelo veliko naredi v boju proti nasilju. Dejanska situacija je drugačna. Nekateri ljudje in skupine, ki so priča nasilju, se rajši umaknejo, kakor da bi nasilje prijavili in žrtvi pomagali. To pomeni, da so pasivni sostorilci nasilnega dejanja, da nasilje podpirajo. K sreči je vse več posameznikov in skupin, ki žrtvam resnično pomagajo. Med najbolj znane sodi društvo Beli obroč in njegova nekdanja predsednica, zdaj varuhinja človekovih pravic, Vlasta Nussdorfer.

Pridružite se nam na Facebooku, to lahko storite s klikom na