Kravata je daljši trak blaga, ki ga nosimo okoli vratu, tako da je pod ovratnikom srajce in jo zavežemo spredaj. Sodobna kravata in metuljček sta naslednika prve kravate (angleška beseda „cravat“ izhaja iz francoske fraze „a la croat“ ali po naše kot (jih nosijo) Hrvati).

Moški nosijo kravato kot del poslovne obleke ali na uradnih dogodkih. Kravata je tudi del nekaterih uniform (na primer vojaške, šolske ...). Običajno obstaja le ena velikost tega modnega dodatka, izberemo pa lahko različne dolžine, debeline in vzorce.

Poznali so jo že Egipčani

Čeprav slovarji kravato običajno opisujejo kot modni dodatek, navadno k moški obleki, ki se namesti pod ovratnik srajce, zgodovina pove o njej veliko več. Moški so vedno čutili potrebo, da imajo nekaj zavezanega okoli vratu. Najzgodnejši zgodovinski primer prihaja iz Egipta. Tam je bil kos blaga pravokotne oblike, ki so si ga moški zavezali okoli vratu in jim je visel na ramena, pomemben del egipčanskega sloga oblačenja, saj je bil pokazatelj družbenega statusa.

Na Kitajskem imajo vsi kipi, ki obkrožajo grobnico cesarja Shija Huanga Tija, okoli vratu kos blaga, kar naj bi bil prednik sodobne kravate. Tudi na umetninah, ki so se ohranile iz rimskega imperija, so moški običajno upodobljeni s kosom tekstila okoli vratu, kar močno spominja na kravato.

Njena domovina naj bi bila Hrvaška

Hrvaško pogosto imajo za domovino sodobne kravate, vendar pa arheološki dokazi o uporabi le-te segajo na Kitajsko in v starodavni Rim. Tam so si blago okoli vratu zavezovali že pred skoraj dvema tisočletjema. Kravato lahko najdemo med tridesetletno vojno (1618–1648), ko so hrvaški plačanci v službi Francozov zbudili zanimanje Parižanov.

Okoli vratu so namreč nosili zavezane tradicionalne majhne „vratne robčke“. Novi kos oblačila je v Evropi povzročil pravo modno muho in tako moški kot ženske so začeli okoli vratu nositi kose blaga. V poznem 17. stoletju so moški nosili ogromne čipkaste kravate, ki pa niso bile najbolj praktične, saj jim je vzelo veliko časa, da so jih uredili. Običajno so si jih pritrdili z vrvico, ki so jo nato zavezali v lično pentljo.

Žive barve na širokem blagu

Po prvi svetovni vojni so ročno pobarvane kravate postale sprejemljiva oblika „vratnega okraska“ v Ameriki. Nekatere kravate so takrat v širino merile do 110 milimetrov. Te kričeče, živobarvne kravate so se zelo dobro prodajale tudi 1950. leta.

V Veliki Britaniji že od leta 1920 kravate radi popestrijo s poševnimi črtami. Da ne bo ravno videti, da jih njihovi sosedi čez lužo v tem preveč posnemajo, so ti obrnili črte v nasprotno smer.

Široko, širše, najširše

Pred drugo svetovno vojno so bile priljubljene krajše in širše kravate, kot jih poznamo danes. Takšne kravate so postale na otoku priljubljene tudi v 70. letih. Leto 1960 je prineslo poplavo vzorcev, ki jih je navdihnila pop umetnost. Živahnost kravat poznih 60. in zgodnjih 70. pa so počasi zamenjali bolj umirjeni vzorci.

Kravate so postale ožje, tudi barve in vzorci so včasih vse bolj tradicionalni. Kravate so začeli prodajati skupaj s srajcami, oblikovalci pa so jim vrnili bolj kričeče barve. To se je nadaljevalo do 80. let prejšnjega stoletja, ko so postale priljubljene ozke kravate, ki v širino merijo približno 2,5 centimetra. Leta 1990 so postali vse bolj običajni nenavadni vzorci in oblike, kot so smešne kravate ali takšne, ki so namerno preveč okrašene in s katerimi naj bi nosilec svetu nekaj sporočal. Sem so sodile kravate z risanimi junaki ali narejene iz neobičajnih materialov, kot sta plastika in les.

Simbol uspeha ali ugleda?

Mnenja o kravatah so različna. Za nekatere je to simbol uspeha in/ali ugleda. Drugi kravato vidijo kot povodec ali celo falični simbol. Nekateri menijo, da bi jih morali nositi le moški, drugi jih vidijo kot modni dodatek za oba spola. Ne glede na to, kaj menite o 'navadnih' kravatah, vam lahko najdražja kravata na svetu zbudi nemalo zanimanja.

Oblikovalski studio Satya Paul, ki sodi med začetnike indijske modne industrije, je najdražjo kravato na svetu predstavil na modni reviji, ki so jo naslovili “Cultural Ties”. Modna revija je bila 29. oktobra 2003 v Mumbaju.

Zlata kravata

Kravato si je nadel bollywoodski filmski zvezdnik Salman Khan. Gre za unikaten modni dodatek, ki je izdelan iz čiste svile, krasi pa ga vzorec iz 150 gramov zlata. Kravata je polepšana še z 271 diamanti, ki skupaj nanesejo 77 karatov. Vrednost najdražje kravate na svetu so ocenili na 10.000 rupij, kar je približno 174.000 evrov.