Martina je 26-letna mamica dveh otrok. Živi v stanovanjski hiši skopaj s svojim možem Markom, ki je njen angel varuh. "V mladosti sem se kot vsa druga dekleta spopadala s tipičnimi najstniškimi tegobami, kot so pomanjkanje samozavesti, nezadovoljstvo z videzom in problematično kožo. Pri sedemnajstih sem se zaljubila v moškega, ki je v trenutku osvojil moje srce, in vedela sem, da bom z njim srečna do konca svojega življenja. Veliko sva hodila na izlete, kampirala ob morju, opravljala sezonska dela, da sva zaslužila denar, ki sva ga potem zapravila za potovanja po Evropi. Ko sem dopolnila 20 let, sem presrečna ugotovila, da bo kmalu pod mojim srcem začelo utripati še eno srce, saj sem bila noseča. Marko je to novico sprejel zelo čustveno in neznansko sva se veselila prvorojenca,“ pripoveduje Martina, ki bo do konca svojih dni hvaležna za napredek v moderni medicini.
 

Ko se ti poruši svet
Po prvem otroku je postavna Ljubljančanka zaživela kot mlada mamica. Že naslednje leto sta se z Markom poročila v ožjem krogu domačih in prijateljev, kmalu zatem pa je Martina vnovič zanosila. Po prvi nosečnosti je hitro pridobila staro postavo, tudi prsi so ostale čvrste in pokončne, zato si ni belila glave z morebitnimi posledicami druge nosečnosti. Napočil je čas poroda in srečna družinica se je razveselila novega člana. "Med drugo nosečnostjo sem se zelo zredila, kar je imelo za posledico razpokano kožo. Strije so se pojavile po celotnem trebuhu in na bokih, kar me je šokiralo, saj nikoli nisem mislila, da bo moje telo tako popačeno. A to je bil le začetek grozljivega obdobja, ki bi se lahko sila tragično končalo. Po porodu se nikakor nisem mogla znebiti odvečnih kilogramov, še posebej na trebuhu. Prej sem nosila nosila konfekcijsko številko 38 in sem imela lepe polne prsi košarico C. Vsi so jih občudovali, še najbolj pa moj ljubi mož. Kilogrami niso in niso hoteli skopneti, medtem ko so se mi prsi zaradi dojenja pretirano povesile. V trenutku se mi je porušil svet pred očmi. Ko sem se gola postavila pred ogledalo, sem se vsakič znova razjokala kot majhna punčka. Čeprav me je moj Marko bodril in mi govoril, da sem zanj še vedno najlepša, se nisem mogla sprijazniti z videnim, še posebej ne z novo velikostjo oblačil. Ta se je povzpela na grozljivih 48,“ potoži Martina.
 

Samomor ni rešitev
Nato se je začelo peklensko obdobje, borba s samopodobo in soočanje s smrtjo. "Zaradi videza sem bila že tako obupana, da sem že konkretno razmišljala o samomoru. Gledala sem svoja dva nebeška otročička, mislila na ljubečega moža in se prepričevala, da nisem vredna vse te ljubezni. Izbirala sem sredstvo, ki bi me najhitreje in brez muk popeljalo v smrt. Najedla se se tablet, a je na srečo Marko prišel prehitro iz službe in me našel v kopalnici. Bila sem že brez zavesti, zato me je nemudoma odpeljal na urgenco. Potem sem začela obiskovati psihiatra, ki me je prepričeval, da sem vredna življenja in da je bolj kot zunanjost pomembna naša notranja lepota in dejstvo, da sem ljubljena. Priznam, da sem nekaj mesecev po drugem porodu razmišljala o lepotni operaciji, a je bil to le bežen pomislek. Po neuspelem poskusu s samomorom pa se je moj Marko odločil, da je treba neka konkretnega storiti. Tudi on je trpel zaradi moje nesreče, zato me je postavil pred dejstvo. Rekel mi je, da bo vzel kredit, s katerim mi bo plačal lepotno operacijo. Najprej sem mislila, da sanjam, nato pa sem le spregledala, da je to edina rešitev. Izbrala sva priznanega hrvaškega kirurga, ki me je pregledal in mi zatrdil, da bo moje telo zopet takšno kot pred porodom. Odstranil je odvečno kožo, opravil liposukcijo in dvig prsi.  Priznam, bila sem skeptična, vendar zaman, kajti končni rezultat je bil fenomenalen, pa čeprav je bila rehabilitacija neprijetna. Znova sem zaživela in čeprav sem včasih prezirala estetske posege, je moj pogled danes povsem drugačen. Tovrstni posegi dejansko rešujejo življenja in jaz sem le ena izmed mnogih žensk, ki je s pomočjo lepotne operacije našla pot do sreče.“