V trenutku, ko je moški nekaj podaril ženski, je to darilo imelo falično simboliko. Moško darilo je imelo v prazgodovini, in ima še danes, status falusa. Na nezavedni ravni je moški z darilom žensko napravil predvsem za (koitusno) dolžnico. S svojim darom ji je hotel sporočiti, da bi ji pravzaprav rad dal nekaj drugega – kar on ima, njej pa to manjka. In sicer zato, ker ona tega kar tako, brez oklevanja, ne bi sprejela. V zameno mu lahko da (na razpolago) svoje telo.

Obdarovanje je seksulanost

Teza je po eni strani povsem preprosta, a za laično javnost naravnost drzna. Prispevek je v celoti oprt na psihoanalitično razmišljanje Romana Vodeba, osebnega svetovalca in dvojnega magistra (kinezioloških znanosti in sociologije kulture). Njegove freudovske teorije so precej drugačne od klasičnih oziroma antropoloških in socioloških pogledov na (ob)darovanje. Osrednji moment (ob)darovanja je po njegovem mnenju latentna seksualnost, ki nezavedno obvladuje vsakega človeka. Vodeb Freudovo psihoanalizo združuje z Esejom o daru antropologa Marcela Maussa, ki se je teoretsko ukvarjal s pojavom obdarovanja in nakazal njegovo bistvo ter zakonitosti. Namreč: tisti, ki poklanja nekaj v dar, sebi kupuje privilegirano mesto v partnerskem odnosu. Tisti pa, ki sprejme darilo, je darovalcu vselej nekaj dolžan.

Moški imajo potrebo po obdarovanju ženske

Ljudi obvladuje nezavedno, predvsem nezavedna želja, ki je v osnovi seksualne narave. Moški kalkulira, torej je preračunljiv tako na zavestni kot nezavedni ravni. Žensko bi rad spravil v dolžniški oziroma obligatorni odnos. Rad ji kaj kupi, nezavedni apel pa terja vračilo »darila«. Pričakuje, da se mu bo ženska seksualno oddolžila oziroma predala. Poleg te dokaj jasne dolžniške seksualne logike je v ozadju še meta-psihološka. Simbolni procesi v nezavednem so pri ljudeh vezani na anatomijo spolnih organov in koncept koitusa, v katerem moški daje ženski oziroma v žensko, ženska pa sprejema vase.

Darilo terja vračanje darila

Če se sklicujemo na Maussa, je jasno, da darilo terja vračanje darila. Vendar je darovanje med moškim in žensko, ki sta v libidinozni napetosti bolj specifično od običajnega darovanja in vračanja daril. Kultura je ritual darovanja v tem kontekstu malce izmaličila – na škodo ženski. V bistvu ženski včasih ne bi bilo treba nič vračati darila, ker se mu seksualno oddolži. Največja oddolžitev ženske moškemu je, ko mu rodi otroka. Seveda mora moški ženski vseskozi dajati: ne le daril, pač pa tudi denar, varnost, zaščito – in nenazadnje tudi organ, ki njej na telesu manjka.

Darila se spreminjajo glede na trajanje razmerja

V skrhanih in dolgotrajnih razmerjih so darila manj dragocena in včasih celo zelo specifična. Ljubicam se spodobi, bolje rečeno splača dajati dragocena darila, bisere, ogrlice, diamante, zlato, nakit. Glede na to, da se seksualna želja z leti skrha oziroma utrudi, to pa se odraža tudi v darilih. Če mož po dolgih letih zakona ženi kupi zelo drago darilo, ga to lahko izdaja, da ima ljubico in ga zato peče vest. Moški manj trpijo oz. manj se kesajo, če ženi oz. partnerki kupijo drago darilo. Seveda pa to pravilo ni univerzalno.

Kaj kupiti ljubici in kaj ženi?

Za ta nepisana pravila imajo moški dobro intuicijo. Vse, kar je dragocenega in žensko drži v seksualnem dolžniškem odnosu, se kupuje ljubicam. Dolgoletnim partnericam se načeloma ne kupuje kaj izjemno dragocenega, razen če niso na delu obrambni mehanizmi ali celo taktika prikrivanja varanja. Ljubicam se seveda niti pod razno ne sme kupovati praktičnih daril, ki nimajo nobene stične točke s seksualnostjo.

Uporabna in praktična darila

Moškemu, ki v ženi vidi gospodinjsko pomočnico, ki jo ima sicer rad – ne čuti pa do nje posebne seksualne strasti, se zdi dobro ženi kupiti kaj za gospodinjstvo. In marsikatera žena zna biti celo vesela, ker včasih nezavedno razmišlja dokaj aseksualno. Veliko vestnih žen in dobrih mater misli predvsem na svoje otroke. Večino libida pokurijo za materinstvo. Ženska, ki sebe vidi kot seksualno bitje, pa seveda ni navdušena, če namesto ogrlice dobi ekonom lonec. Res pa je, da draginja in recesija zagodeta tudi ritualu obdarovanja. A če žena ve, da mož ves denar daje za družino, niti ne bo razočarana, če bo namesto biserov dobila uporabno darilo.

Prepovedana darila

Številni delajo napake, ker se jim v izbiro darila vtkejo določene specifične nezavedne misli. Če moške ne uboga intuicija, bi si morali pomagati s premišljenostjo in racionalnostjo. Faličnih predmetov (nožev, buteljk, rezil za odpiranje pisem ipd.) se ženskam pač ne kupuje. Pri kupovanju modnih dodatkov in ogledal je treba biti previden. Parfumov se ženski ne kupuje, ker se ji nehote in nezavedno sporoča, da na nek način smrdi – morda zgolj na simbolni ravni. Ženski tudi ni dobro kupiti tehtnice ali preparatov za hujšanje. Zagate so v tem primeru individualne narave. Moški pa partnerki pač ne more kupiti npr. masažnega valja oz. vibratorja.

»Oprosti, pozabil sem na darilo!«

Če moški partnerki pozabi kupiti darilo, je to resna zadrega. Pozabe so namreč nezavedno motivirane in niso naključne. Če med dvema ni več prave strasti, je tovrstna pozaba celo mogoča.