"Pomembno je, da se zavedamo, da izražanje bolečine in iskanje pomoči pri soočanju z njo ni slabost, ampak moč," poudarja Petra Grobelnik, geštalt psihoterapevtka pod supervizijo. Če ne bomo ničesar naredili, se bo naše slabo počutje samo še stopnjevalo in prav zato je dobro, da prevzamemo odgovornost za svoja čustva in se naučimo z njimi tudi bolj konstruktivno upravljati. 

Bolečina (psihična) je sestavni del življenja, ampak ali o njej še vedno težko govorimo? 

Psihična bolečina je sestavni del življenja, ki je bil pogosto zamolčan, vendar kljub temu menim, da se vedno bolj trudimo govoriti o psihološki bolečini. O njej težko govorimo, še vedno ostaja kot neka tabu tema v naši družbi in hkrati se te teme pogosto izogibamo, saj je povezana z občutki ranljivosti in šibkosti. Poleg tega nas kulturne norme in družbena pričakovanja odvračajo od izražanja negativnih čustev, kar nas lahko dodatno ovira pri deljenju občutkov o naši psihični bolečini. 

Ali se preveč oklepamo svoje maske, v smislu, vse je v redu? 

V svoji psihoterapevtski praksi in preko dela z ljudmi opažam, da še vedno pogosto nosimo maske in želimo predstaviti sebe kot popolne in brez težav. Želimo si, da bi nas drugi videli kot uspešne, srečne in zadovoljne ljudi, zato se trudimo prikazati svojo najboljšo plat. Vendar pa je to lahko tudi past, saj nas lahko takšen pristop oddaljuje od svojih resničnih čustev in povzroča dodatno stisko. To je vrsta obrambnega mehanizma, s katerim se zaščitimo pred čustveno bolečino in obsojanjem drugih. Vendar pa si z oklepanjem te fasade odrekamo možnost, da bi se soočili s svojimi težavami in iskali podporo pri drugih. Pomembno je, da se zavedamo, da nič ni narobe, če se počutimo slabo ali če imamo težave, in da se naučimo sprejemati svoje občutke in iskreno govoriti o njih. 

Zakaj ni dobro, da bežimo pred bolečino oziroma da potlačimo neprijetna čustva? 

Beg pred psihično bolečino ali zatiranje neprijetnih čustev pogosto na dolgi rok vodi v resnejše težave, velikokrat razvijemo anksiozne ali depresivne vzorce ter vrsto različnih nepojasnjenih fizičnih simptomov, ki postajajo vse hujši. Ko zanikamo svoja čustva, ta ne izginejo, ampak ostanejo potlačena, kar vodi v čustveno in fizično stisko. S priznavanjem in predelavo svojih čustev lahko pridobimo občutek nadzora in napredujemo k občutenju notranjega miru. Pomembno je, da se soočimo s svojimi občutki in se naučimo z njimi ravnati na zdrav način. To lahko vključuje izražanje svojih čustev, iskanje pomoči pri terapevtu ali drugih strokovnjakih in različne tehnike za obvladovanje stresa in tesnobe. 

Če nas nekdo ali nekaj prizadene, kaj nam v teh primerih lahko pomaga? 

Ko nas nekdo ali nekaj prizadene, lahko najprej poskusimo razumeti svoja čustva in sprejeti, da se počutimo tako. Nato lahko poskusimo poiskati načine za soočanje s temi občutki, na primer tudi z iskanjem podpore pri drugih – s pogovorom s prijatelji ali družinskimi člani, z uporabo različnih tehnik za obvladovanje stresa, s pisanjem dnevnika ali s pogovorom s terapevtom. Pomembno je, da si dovolimo čas in prostor, da se srečamo s svojimi občutki in da sprejmemo, da je v redu, da se počutimo slabo. Prav tako je pomembno, da prevzamemo odgovornost za svoj del oziroma svoja čustva in reakcije, saj nam to pomaga pri soočanju z bolečino, ki so nam jo povzročili drugi. S priznanjem svojih čustev ter odgovornostjo lahko naredimo korake naprej, namesto da ostanemo v ponavljajočem se krogu postavljanja krivde na druge ali zunanje okoliščine.

Kakšna je razlika med bolečino in trpljenjem? Če ostajamo v bolečini, kako se to izrazi? 

Bolečina je fizična ali čustvena nelagodnost, ki jo občutimo, ko smo izpostavljeni določenim dražljajem. Trpljenje je pa lahko posledica dolgotrajne bolečine ali pa je lahko posledica drugih okoliščin, kot so izguba ljubljene osebe, neuspeh pri delu ali težave v odnosih. Trpljenje je lahko tudi posledica našega notranjega odziva na bolečino, ki ga lahko poslabša, če se z njo ne soočamo na zdrav način oziroma se nanaša na naš odpor in negativne misli do bolečine. Če ostajamo v bolečini daljše obdobje in tega občutka ne moremo presekati, se lahko to izrazi na različne načine, na primer kot tesnoba, depresija, zaskrbljenost ali izguba zanimanja za stvari, ki so nas nekoč veselile, fizična napetost ali drugi somatski simptomi. 

Kako se lahko bolj zdravo soočamo z bolečino? 

Bolj zdravo se lahko soočamo z bolečino na način, da priznavamo in izražamo svoja čustva, se jih zavedamo in višamo zavedanje, namesto da jih potlačimo, poiščemo podporo drugih in si upamo izraziti željo po podpori ter izvajamo dejavnosti samooskrbe, kar vključuje tudi tehnike čuječnosti, ki pomagajo pri soočanju s čustveno bolečino na bolj zdrav način. Prav tako se je pomembno izogibati samouničujočim mehanizmom spoprijemanja, kot so zloraba snovi, izogibanje in samopoškodovanje. V kolikor opazimo, da se nikakor ne moremo premakniti naprej v procesiranju svoje bolečine in ves čas ostajamo na istem mestu, je priporočljivo, da najdemo pomoč pri psihoterapevtu, ki nam lahko pomaga razumeti svoje občutke in poiskati načine za soočanje z njimi na zdrav način.