Čez nekaj dni je žena zopet opazovala sosedo, ki je obešala umazano perilo in pri tem ogorčeno govorila: »Kako je možno, da ne zna oprati perila? Da je ni sram!«

Ženino pritoževanje se je nadaljevalo še nekaj tednov. Nekega jutra pa se je žena zbudila in zopet pogledala skozi okno k sosedom. Na svoje veliko presenečenje je na sosedini vrvi tokrat videla bleščeče belo in čisto perilo. Vsa navdušena je možu zaklicala: »Poglej to! Naša soseda se je končno naučila prati perilo!«

Mož pa ji je odvrnil: »Danes sem vstal zgodaj in počistil naša okna.«

Naša perspektiva določa destinacijo, na katero bomo prispeli.

Kar vidimo v drugih, je pogosto odvisno od okna, skozi katerega gledamo – to je naša perspektiva.

Če so naša okna umazana, tudi druge vidimo tako.

Včasih moramo le počistiti svoja okna in pogledati na stvari z drugačne perspektive.

Morda bomo spoznali, da je vse v resnici precej drugače.

*Vir: Ena izmed zgodb iz Čarobne knjige, avtorica Stasha