Ko sem bila na faksu, sem bila vedno prva med prijateljicami, ki je preizkusila nove stvari in to je vključevalo tudi seks. Bila sem med tistimi, ki so najprej izgubile nedolžnost in ko so prijateljice potrebovale ljubezenski nasvet, so se vedno obrnile name. Mislim, da sem bila na nek način bolj radovedna kot večina mojih prijateljic in veliko bolj samozavestna, kar se tiče mojega izgleda. Ker sem bila majhna, blond in po značaju družabna in energična, sem bila pri nasprotnem spolu vedno deležna veliko pozornosti (in v nekaj osamljenih primerih tudi pri istem spolu).

Ko sva se z Janom takoj po faksu poročila, sva imela zelo aktivno spolno življenje. Zjutraj sva se zgodaj zbudila, zato da sva pred službo lahko seksala in nič nenavadnega ni bilo, če sem ga presenetila v službi za hiter popoldanski seks za zaprtimi vrati. Ko sva dobila prvega otroka, so se stvari drastično spremenile. Močno sem se zredila in izgubila vso željo po seksu. Bila sem izmučena in zaslepljena od otroške ljubezni. Biti intimnna z Janom je bila zadnja stvar, na katero sem mislila. Še dva otroka in 10 let kasneje smo bili ljubeča družina, toda seks ni bil več zabavna aktivnost, ampak nekaj kar se je morda zgodilo enkrat na mesec. In, vsaj zame, ni bil tako zadovoljiv, ko se je zgodil. Pravzaprav sva zadnjih nekaj let zakona povsem nehala seksati. Bila sva starša in partnerja in počutila sva se bolj prijatelja kot ljubimca. Delila sva si posteljo, a ta je bila le kraj za spanje, ne pa za ljubljenje.

Najin zakon se je končal brez večjih prepirov ali drame. Še vedno sva bila prijatelja in še vedno sva želela najboljše za najine otroke, samo par nisva bila več. Sprva sem bila malce žalostna, ko sem pomislila, da se bo Jan začel videvati z drugimi ženskami, večji del mene pa je čutil olajšanje. Pričakovanje seksa ni bilo več prisotno. Bolje sem spala in prvič po zelo dolgem času sem v sebi čutila mir, da sem lahko to, kar sem.

Prijateljice so me takoj začele spodbujati, naj preizkusim spletno zmenkovanje. Kar sem tudi naredila, a je bilo popolno razočaranje. Moški niso bili prav nič podobni svojim profilom, jaz pa se nisem prav nič počutila seksi. Po enem zelo slabem zmenku sem zbrisala svoje profile in se odločila živeti svoje življenje. Začela sem več kuhati, več hoditi na sprehode in postala bolj aktivna v stvareh, ki so me veselile preden sem dobila otroke, na primer pisanje. Vpisala sem se celo v tečaj kreativnega pisanja, o katerem sem razmišljala veliko v letih prej, a nikoli nisem imela poguma, da bi to res izpeljala. Prvi dan tečaja sem sedla za mizo, polno žensk (na tečaju so bile samo ženske) in bila malce razočarana, da v sobi ni nobene moške energije. Potem pa je v sobo vstopil profesor. Uroš je bil postaven, možat in v svojih poznih dvajsetih letih. A je govoril kot stara duša. Govoril je od delih Henryja Millerja in Anais Nin in zalotila sem se, da me vzburja že samo to, da ga poslušam govoriti.

Eno popoldne ob kavi, ko sva se pogovarjala o kratki zgodbi, ki sem jo napisala, je Uroš segel prek mize in svojo roko položil na moje zatilje, se mi počasi približal in me poljubil sredi kavarne. Bilo je, kot da je nekdo skozi moje telo poslal elektriko. V uho mi je zašepetal, da morava nazaj v njegovo stanovanje, ki je bilo zelo priročno za ovinkom. Najprej sem ga zavrnila, ne zato, ker nisem hotela, ampak ker si tisto jutro nisem pobrila nog. Od moje zadnje pedikure so minili tedni, morda celo meseci in moja intimna frizura je spominjala na divji gozd.

Nisem vedela, ali bo lahko našel mojo vagino. Nisem vedela, ali jo sploh še imam! Ko je vprašal zakaj, sem priznala. »Tega nisem počela že zelo dolgo časa.« Ko me je pogledal sem spoznala, da verjetno misli nekaj tednov ali mesecev. Ne. Minilo je sedem let. Bilo je noro, a resnično. Dekle, ki je nekoč vse poskusilo prvo, že dolgo, dolgo časa ni dobilo. Od otroka števila tri prav nič. »V redu je. Bova šla počasi,« mi je rekel. In čeprav je bilo moje telo vznemirjeno, sem v glavi doživljala paniko. Je bilo kot vožnja s kolesom? Se bom spomnila, kaj moram narediti? Ali bo sploh lahko vstopil vame? Spomnila sem se najboljše prijateljice, ki mi je ob pijači govorila, da jo moram uporabljati ali se od nje posloviti. Kaj, če sem jo v resnici res izgubila?

Ko sva prišla do njegovega stanovanja, sem šla v kopalnico, da bi se psihično pripravila. Ni pomembno, privlačiš ga, sem si govorila. In bila sem dovolj stara, da sem vedela, da se dobre priložnosti, kot je seksi profesor pisanja, ki v sosednji sobi čaka, da me zadovolji na vse možne načine, ne pojavijo vsak dan. V bistvu sem vesela, da nisem imela veliko časa, da bi se pripravila na svoj prvi seks po zelo dolgem času, ker bi o vsem skupaj preveč razmišljala. V tistem trenutku pa sem samo poslušala svoja čustva. Ko sem odprla vrata kopalnice, je Uroš stal sredi sobe brez srajce in lahko sem videla izboklino v njegovih hlačah, ki sem jo čutila pod mizo v kavarni. Bilo je, kot da sem se v trenutku transportirala nazaj v študentska leta, ko je bil seks vzemirljiv in nov. In v tistem trenutku je bil nov. V bistvu nisva šla počasi, spomnim se le hitenja slačenja oblačil in ko me je nagnil čez svoj kavč.

Proti koncu mojega zakona je bil seks neprijeten, celo boleč, toda ne sedaj. Naenkrat sem spoznala, da je bila razlika v tem, da sem bila tokrat zelo vzburjena. Čeprav je bilo najino razmerje le bežno, me je naučilo, da se v svoji koži počutim dobro in da sem dobra v seksu. Ne vem, zakaj sem v to toliko časa dvomila. Te dni imam precej aktivno spolno življenje za samsko mamo treh otrok. Nepogrešljiva sta postala tudi lubrikant in moj vibrator. Seda vem, da je najboljša stvar pri sušnem obdobju, da ko se končno konča, se spomniš, kako neverjeten je lahko seks.