Zelo pogosto si ljudje izberejo ostati v zvezi, ki jih izčrpava, ker se bojijo praznine, neudobja, neznanega. V odnosu jih zadržuje samo navada in navezanost, ne pa občutek, da so s kompatibilnim partnerjem. Marsikdo raje prenaša stalne nesporazume, hladne tišine, razočaranja, ker se jim zdi, da bodo kot samski še na slabšem.

Poleg tega ljudje ostajajo v slabih odnosih, zato, ker je samskost še vedno stigma. Ker je bila družba vedno tista, ki je častila ljubezen, zveze, družine, partnerje, samskost pa je pogosto obravnavana kot neuspeh, izločenost in neizbranost. To je še en razlog, zakaj je lažje ostati v slabi zvezi, kot narediti korak naprej.
Ampak ljudje, ki razmišljajo na takšen način, spregledajo zelo pomembno resnico. Ne vedo še, katera vrata se jim bodo odprla, ko bodo naredili korak poguma, avtentičnosti in se soočili s strahom.
Sklepajo po svojih preteklih izkušnjah in mislijo, da samskost ponuja samo izgubo statusa, trpljenje in osamljenost. S predhodnimi predpostavkami in strahovi zaprejo vse potenciale in priložnosti, ki jih samskost ponuja.
Ne vidijo, da še ne poznajo vseh ljudi, ki jih bodo imeli radi. Ne vidijo, da se njihovi najboljši dnevi še niso zgodili. Zaradi strahu ne vidijo, kaj vse ponuja prihodnost, zato ostanejo ujeti v preteklost, ki jih duši. Ne morejo videti osvoboditve na drugi strani, ki bi jo s tem dosegli.

Osredotočajo se samo na možne negativne izide, ne vidijo pa pozitivnih potencialov prihodnosti in možnosti, da bodo spet srečni. Nimajo zaupanja v prihodnost, v življenje in v sebe. Mislijo, da se bo življenje končalo, ko izstopijo iz zveze. Mislijo, da nikoli ne bodo mogli začeti znova, čeprav se takrat ne konča njihovo življenje, ampak se konča samo vloga nekoga v njem. Življenje se vedno odvija naprej ter vedno prinese nove priložnosti in ljudi. Samo odpreti se moramo.

Zato je pomembno, da najprej spremenimo konotacijo do samskega stanu in tega ne jemljemo več kot poraz. Lahko je zavestna odločitev, ki je najbolj skladna z nami. Zapreti ena vrata pomeni odpreti druga. Pomeni ustvariti prostor za nekaj novega in novo vedno pride.

Biti samski ne pomeni biti manj. To pomeni, da imaš prostor, da poslušaš sebe, da slišiš, kaj v resnici želiš, kaj si v resnici zaslužiš. Ne kar od tebe pričakujejo drugi, ne kar se zdi "primerno". Samskost je priložnost, da si sam sebi najboljši prijatelj, da se naučiš postavljati meje, da spoznaš sebe. Strahovi, dvomi, tišina postanejo glasnejši, ko ni nekoga drugega, kamor bi jih odložila. Ampak ravno v tej tišini lahko zaslišiš, kje se skriva tvoje zdravljenje, kaj je tvoja avtentična smer. Kaj je tisto, kar te naredi mirno. Samskost daje priložnost, da se naučiš živeti s seboj in ne vedno računati na druge. Je vaja iz moči, zaupanja in samostojnosti.

In resnica je ta, da je veliko boljše biti samski, kot v slabi zvezi. Ker ta pušča veliko slabše dolgoročne posledice, kot to, da si sam. Slaba zveza onesreči človeka in ga lahko vodi v bolezen in apatijo. Noben izgovor ne opraviči slabe zveze, če je destruktivna. Vedno obstaja pot ven, samo je včasih ne vidimo.
Nekoč je znan ločitveni odvetnik izjavil, da ne bi praznovali obletnic porok, če bi vedeli, kaj je ta zveza naredila njunima dušama. In zveza za vsako ceno, samo da preprečimo samskost, se ne splača. Kajti ta na koncu pusti še težji pečat. To, da vsaj nekoga imaš in z njim ostaneš, ni merilo uspeha. Merilo uspeha je to, da si notranje pomirjen, zdrav, zadovoljen in skladen s seboj, v zvezi ali sam.

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV