Ko besede ranijo: oblika nasilja, ki je pogosto spregledana

Kot navaja World Health Organization, je psihično nasilje ena najpogostejših, a hkrati najmanj prepoznanih oblik nasilja nad ženskami. Razlog je v tem, da ne pušča modric, temveč subtilne, postopne spremembe v vedenju in počutju žrtve. Nasilnež pogosto uporablja manipulacijo, poniževanje in nadzor, ki se navzven kažejo kot 'težave v odnosu', ne pa kot nasilje.

American Psychological Association poroča, da ženske pogosto spregledajo prve znake psihičnega nasilja, ker se ti prikrijejo kot ljubosumje, skrb ali 'posebna pozornost'. Sčasoma pa takšno vedenje preraste v nadzorovanje, izolacijo in čustveno izčrpavanje.

Psihično nasilje se kaže v številnih oblikah, ki jih je treba razumeti, da jih lahko pravočasno prepoznamo.

National Domestic Violence Hotline navaja, da nasilneži pogosto uporabljajo taktike, kot so poniževanje, posmehovanje, kritiziranje videza ali sposobnosti ter razvrednotenje dosežkov. Namen takšnega vedenja je zmanjšati samozavest žrtve in povečati njeno odvisnost.

Kot piše Office on Women's Health, je izolacija ena najpogostejših taktik psihičnega nasilja. Nasilnež postopoma omejuje stike žrtve z bližnjimi, jo odvrača od druženja ali ustvarja konflikte, zaradi katerih se ženska začne umikati iz socialnega okolja.

Psihično nasilje se pogosto kaže kot nadzor nad financami, oblačili, komunikacijo ali prostim časom. Nasilnež lahko zahteva dostop do telefona, družbenih omrežij ali elektronske pošte, kar žrtvi odvzame občutek zasebnosti in avtonomije.

American Psychological Association opisuje gaslighting kot obliko psihične manipulacije, pri kateri nasilnež žrtvi vztrajno zatrjuje, da si izmišljuje, pretirava ali narobe razume situacije. Posledica je izguba zaupanja vase in v lastno presojo.

Psihično nasilje je težko dokazljivo, zato ga okolica pogosto ne prepozna ali ga minimizira.

Kot navaja National Domestic Violence Hotline, družba pogosto dojema partnerske konflikte kot nekaj, kar naj bi par reševal sam. Zaradi tega ženske redko dobijo podporo, ko jo najbolj potrebujejo.

World Health Organization poudarja, da je ozaveščenost o psihičnem nasilju še vedno nizka. Ljudje pogosto mislijo, da nasilje pomeni izključno fizični napad, zato subtilne oblike čustvene manipulacije ostanejo neopažene.

Office on Women's Health navaja, da se ženske pogosto bojijo, da jim okolica ne bo verjela ali da bodo označene kot pretirano občutljive. Zaradi tega ostajajo v nasilnih odnosih dlje, kot bi si želele.

Psihično nasilje pušča resne posledice, ki lahko vplivajo na celotno življenje ženske.

American Psychological Association poroča, da ženske, ki doživljajo psihično nasilje, pogosto razvijejo depresijo, anksiozne motnje, panične napade in posttravmatsko stresno motnjo. Dolgotrajna izpostavljenost nasilju lahko vodi v izgubo samozavesti in občutek popolne nemoči.

Kronični stres, ki ga povzroča psihično nasilje, lahko sproži glavobole, prebavne težave, nespečnost in oslabljen imunski sistem. Mayo Clinic navaja, da dolgotrajna psihična obremenitev vpliva na hormonsko ravnovesje in lahko povzroči izčrpanost ter izgorelost.

Prepoznavanje nasilja je prvi korak k zaščiti.

– občutek strahu pred partnerjem,

– stalno opravičevanje partnerjevega vedenja,

– izguba stikov s prijatelji in družino,

– občutek, da nikoli nisi dovolj dobra,

– občutek, da hodiš 'po jajcih'.

National Domestic Violence Hotline poudarja, da je že en sam vzorec poniževanja ali nadzora lahko znak psihičnega nasilja.

Ženske lahko poiščejo podporo pri organizacijah, ki se ukvarjajo z nasiljem nad ženskami, pri psihologih, terapevtih ali pri zaupanja vrednih osebah. Pomembno je, da vedo, da niso same in da je pomoč dostopna. Psihično nasilje nad ženskami je pogosto nevidno, a izjemno škodljivo. Prepoznavanje prvih znakov, razumevanje manipulativnih vzorcev in pravočasno iskanje pomoči so ključni koraki k zaščiti žensk in k ustvarjanju družbe, ki nasilja ne tolerira. Ko ženske dobijo podporo, lahko ponovno zgradijo občutek vrednosti, varnosti in samostojnosti.

Ženske, ki v Sloveniji doživljajo psihično nasilje, lahko pomoč poiščejo na več mestih. Prva točka so centri za socialno delo, kjer nudijo podporo, zaščito in usmerjanje v nadaljnje oblike pomoči. Pomemben vir je tudi Društvo SOS telefon, ki 24 ur na dan zagotavlja zaupno in brezplačno telefonsko pomoč na številki 080 11 55 ter svetovanje o pravicah in možnostih zaščite. V Ljubljani deluje Ženska svetovalnica, ki nudi psihosocialno pomoč, krizno namestitev in programe za žrtve čustvenega nasilja. Na voljo je tudi Zavod Emma, ki žrtvam nudi anonimno in brezplačno individualno svetovanje, skupine za samopomoč ter spremstvo na institucije. Pomembno vlogo pri prepoznavanju in usmerjanju žrtev imajo tudi zdravstveni delavci, ki lahko ob stiku z žensko prepoznajo stisko in jo povežejo z ustreznimi oblikami pomoči.

Viri: World Health Organization, American Psychological Association, National Domestic Violence Hotline, Office on Women's Health, Mayo Clinic, GOV, Društvo SOS