Za večino ljudi je vztrajati pri poznanem lažje kot poizkusiti nekaj novega. V človeški naravi je, da se ustrašimo pred neznanim. Nimamo čarobne krogle, da bi videli v prihodnost in ugotovili, katera odločitev je za nas prava in katera neprava. V trenutku, ko se nekaj odločimo, tako čutimo, zato nobena odločitev, ki jo sprejmemo, ne more biti neprava. Vsaka odločitev nas pripelje do določene točke v življenju in nas izoblikuje v osebo, kakršna smo. Zato je prav, da stojimo za vsako svojo odločitvijo.

Mogoče nas je tista izkušnja zdramila in smo drugič ravnali drugače. Smo naslednjič poskusili nekaj novega, smo prekinili s starimi vzorci. Morda smo se ustrašili in ponovno naredili enako. Ljudje smo pogosto nagnjeni k previdnosti in se težko odločimo za nekaj novega, če je obstoječe stanje sprejemljivo. Le redki so tisti, ki sprejmejo vse priložnosti. In s tem ni nič narobe, če smo zadovoljni s tem. Najhujša so obžalovanja - razmišljanje, zakaj česa nismo naredili drugače. S takim razmišljanjem zgolj mučimo sami sebe, je pa popolnoma običajno, da ljudje to počnemo. Poskusimo se takrat zavedati tega in čim prej odgnati take misli. V življenju ne smemo obžalovati nobene odločitve, saj nas je vsaka pripeljala do točke v življenju, kjer smo. Za nazaj ne moremo spremeniti ničesar, lahko pa v prihodnosti sprejmemo drugačno odločitev.

Nihče ne ve, kaj je pravilna odločitev za nas. Morda je prav, da vztrajamo pri tem, kar imamo, morda moramo obstoječe stanje spremeniti. Pri odločitvah moramo uporabiti razum, a hkrati slediti srcu. Sami smo tisti, ki se najbolj poznamo, zato take odločitve namesto nas ne more sprejeti nihče. Glavno je, da naše odločitve ne bo vodil strah pred neznanim. Strah je naš najhujši sovražnik, saj nam prepreči življenje, ki bi lahko bilo mnogo boljše od tega, ki ga imamo. Na nas je, da ga premagamo in izkoristimo vse, kar se nam ponudi.

Naj priložnosti ne bodo izgubljene, temveč izkoriščene. Morda se bodo razpletle slabo, ampak vsaj očitali si ne bomo, da nismo poskusili. Morda nam bodo trenutno otežile življenje, ampak na dolgi rok bomo srečnejši. Pri sebi bomo vedeli, da smo storili vse, kar je v naši moči, da bi našli srečo. Če nas obstoječe stanje ne osrečuje, je namreč čas za spremembo. Vztrajati pri življenju, ki na naš obraz ne izvabi smeha in sreče, je nesmiselno. Povprečje je tisto, ki nas na dolgi rok ubija, zato živimo polno življenje in se ne bojimo sprememb.