Zdrave meje so ključnega pomena za občutek identitete, psihofizično zdravje in kakovostne odnose. Določajo prostor, kjer se začnem "jaz", in kjer se začneš "ti". Glede na področje, ki se ga dotikajo, poznamo fizične, psihične, intelektualne, duhovne, spolne meje, vse naštete pa nas usmerjajo, kako naj pristopamo k drugim, ter nam pomagajo živeti v sozvočju z lastnimi potrebami, občutki in željami. Ko smo v stiku s seboj in imamo zdravo samopodobo, nam ni težko povedati drugim, kaj si želimo in česa ne. Tega si ne želim, jutri ne morem,, preveč sem zasedena, tega ne bom počela,, objemi so mi preveč, raje bi se rokovala,, potrebujem čas zase ... Postavljanje meja nam da dober in pristen občutek zadovoljstva, olajšanja, moči in samozavesti. Pri tem velja poudariti, da ne gre za odrivanje drugih stran ali celo nadzor nad njimi, ampak izključno za zaščito svojega prostora, zdravja in energije. 

Na drugi strani pa imamo tudi nezdrave meje, pri katerih velja izpostaviti dve skrajnosti – šibke oziroma nepopolne meje, ki so posebej značilne za ljudi s slabo samopodobo, tiste, ki niso v stiku s seboj in svojimi potrebami, ter vse, ki imajo iz svojih družin ponotranjene negativne vzorce. Zanje je značilno, da zelo težko zavrnejo druge, vedno iščejo potrditev iz okolice, hrepenijo po priznanju in gredo pogosto čez sebe, da bi ugajali. V tem primeru so v odnosih vedno prikrajšani, ranjeni, prizadeti in v vlogi žrtve. Nasprotni pol šibkih meja pa so toge in zelo močne meje, ki pa so v svojem bistvu obrambni mehanizem. Predstavljamo si jih lahko kot neviden zid, ki si ga posameznik zgradi okoli sebe zato, da ohranja druge na varni razdalji in ščiti svojo ranljivost. Toge meje so značilne za ljudi, ki se še učijo postavljanja meja in včasih pri tem pretiravajo, saj se jim zdi, da morajo druge pretirano omejevati in jim ne pustiti preblizu. Skozi izkušnje in stike z drugimi se počasi naučijo, kje je zdrava meja in kako najti tisto izmuzljivo točko med svojimi potrebami in potrebami drugih. 

Pogosteje pa so toge meje, ki jim lahko rečemo tudi čustveni zidovi, značilne za ljudi, ki so bili v preteklosti globoko ranjeni – bodisi v izvirni družini v odnosu s starši bodisi kasneje v intimnih odnosih z drugimi. Takšni čustveni zidovi so torej konstrukt, ki izvira iz osamljenosti in bolečine, zanje pa je značilno, da osebo popolnoma odrežejo od pomembnih in zdravih povezav z drugimi. Gre za močno potrebo po nadzoru, kar onemogoča oblikovanje zdravih, ljubečih, zaupnih in globljih povezav z drugimi. Ljudje so pokvarjeni, zaupaš lahko le sebi, vsakič sem bila ranjena, tega ne bom več dopustila, odločila sem se, da ne bom imela partnerja, če ljudem pustiš preblizu, te ranijo, nikogar ne potrebujem ob sebi, zaneseš se lahko le nase, želim biti odvisna le do sebe. Čustveni zidovi osebi omogočajo (lažen) občutek varnosti in kontrole, a obenem močno omejujejo priložnosti za nove življenjske izkušnje in rast. V tem primeru gre za ujetost v lastne strahove, omejitve in nezaupanje. 

Kako se rešiti spon preteklosti? 

Najboljši pokazatelj, kako nas dojemajo drugi, je, da naredimo pregled odnosov. Koliko imate ob sebi dobrih prijateljev? Se pogosto počutite osamljene in prezrte? Se vam zdi, da ljudem ne pustite blizu? Ste bili v preteklosti v odnosih zelo prizadeti? Takšna revizija odnosov nam ponudi dobro zrcalo, v katerem vidimo, kako se svet odziva na nas in mi nanj. Če naši odgovori kažejo na to, da smo v odnosih nezadovoljni, osamljeni, nerazumljeni in da globoko v sebi hrepenimo po bližini in tem, da bi nas nekdo zares razumel in začutil, se je koristno posvetiti svojim čustvenim blokadam. Včasih se sploh ne zavedamo, kako močan pečat lahko pustijo v nas negativne izkušnje preteklosti – zavrnjenost, zavrženost, spregledanost, prevaranost, nesprejetost. Če čutimo, da smo ujeti v zankah preteklih bolečin, je pomembno poiskati pomoč strokovnjaka, ki nas sočutno popelje skozi proces in nam pomaga ozavestiti boleče trenutke, izžalovati bolečino in se podati v življenju naprej – v nove odnose, v katerih ne bo prostora za strah. 

Viri: PsychologyToday / PsychCentral