"Nikoli več ne bomo ljubili," je stavek, ki govori o razočaranju, jezi in bolečini. Odraža le naše trenutno stanje, za katerega smo mislili, da bo trajalo večno in v to tudi verjeli. Ampak nič ne more trajati večno, niti rana, ki je zaprla naše srce, niti modrica življenjskega udarca, ki smo ga prejeli, ne romantična ljubezen, v katero smo morda nekoč verjeli. A vseeno se je nekaj spremenilo, saj ne moremo več ljubiti, kot smo ljubili nekoč. Odpovedati smo se morali svoji naivni in otroški duši, da bi spoznali pravi in resnični svet.

Ni vsak vreden naše ljubezni

Tako prijetno je bilo verjeti v dobro ljudi, v naše idealizirane predstave in v same čudovite stvari. A življenje je sestavljeno iz več plati, spoznati moramo vso paleto, od svetlih do temnih delov. In tudi če zdaj vidimo temne, to še ne pomeni, da ne bomo več videli svetlih. Zdaj jih bomo cenili še toliko bolj, saj so postali redki in dragoceni – tisti, ki so vredni naše ljubezni.

Lahko oprostimo, a ne smemo pozabiti

Preteklosti se bomo osvobodili, ko bomo oprostili, ne samo tistim, ki so nas prizadeli, ampak tudi sebi, da smo jih spregledali, jim slepo verjeli in zaupali. Ne bomo pozabili, niti ne smemo pozabiti, zakaj se moramo od nekaterih posloviti in preprosto oditi. Sčasoma jih bomo izpustili iz naših misli in iz našega srca, saj so bili samo naša lekcija.

Znova bomo ljubili, a tokrat drugače

Še bomo ljubili, a drugače, zrelo in premišljeno. Ne bomo se več zaleteli, ampak bomo živeli počasi, korak za korakom. Naše zaupanje si bodo morali znova priboriti in takrat bomo spet ljubili z vsem srcem. Zdaj vemo, kaj želimo in vemo, da se dober odnos ne zgodi čez noč, ampak se ga zgradi.

Torej, v resnici se nismo odpovedali ljubezni, odpovedali smo se le svojemu idealnemu svetu, ki je obstajal samo v naših mislih. Življenje je veliko več kot samo to in ljubezen se skriva v tisoč in eni obliki, povsod okoli nas.