Zakaj ne morete nehati misliti nanj? Psihologi temu pravijo limerenca

Po opisu revije Psychology Today je limerenca stanje neprostovoljne obsedenosti z drugo osebo. Zanjo so značilne vsiljive misli, idealiziranje osebe ter močna želja, da bi nam bila čustva vrnjena. Pomembno je, da je v središču limerence predvsem negotovost, ne vemo, ali druga oseba čuti enako. Prav ta nejasnost pa pogosto še dodatno podžiga naše misli.

Tudi BBC poroča, da ljudje limerenco pogosto opisujejo kot nekakšno 'spremenjeno stanje zavesti'. Na začetku je lahko zelo prijetna in evforična, pozneje pa lahko postane izčrpavajoča in boleča, saj človek izgublja občutek nadzora nad svojimi mislimi.

Meja med zaljubljenostjo in limerenco ni vedno jasna. Ko se zaljubimo, je povsem normalno, da o osebi pogosto razmišljamo. Pri limerenci pa misli postanejo tako intenzivne, da začnejo motiti druge dele življenja.

Strokovnjaki na Cleveland Clinic pojasnjujejo, da je limerenca pogosto povezana z obsesivnim razmišljanjem, strahom pred zavrnitvijo in potrebo po potrditvi. Ljubezen je medtem bolj prizemljena, temelji na medsebojnem spoštovanju, zaupanju in resničnem poznavanju druge osebe.

Preprost test je naslednje vprašanje: Ali sem zaljubljena v resnično osebo ali v predstavo, ki sem si jo ustvarila o njej?

Čeprav uradne diagnoze limerence ni, strokovnjaki opažajo več značilnih znakov:
- o osebi razmišljate skoraj ves čas,
- analizirate vsako sporočilo, pogled ali objavo na družbenih omrežjih,
- vaše razpoloženje je močno odvisno od njene pozornosti,
- idealizirate jo in spregledate njene pomanjkljivosti,
- težko se osredotočite na delo, prijatelje ali druge obveznosti,
- močno vas prizadene že najmanjši znak zavrnitve.

Nekateri ljudje opisujejo celo telesne simptome, kot so pospešeno bitje srca, nervoza, nespečnost ali izguba apetita.

Na to vprašanje ni enostavnega odgovora. Pomembno vlogo igrajo pretekle izkušnje, slog navezanosti in samopodoba.

Po poročanju Psychology Today so k limerenci lahko bolj nagnjeni ljudje z anksioznim slogom navezanosti, nizko samozavestjo ali neizpolnjenimi čustvenimi potrebami. Včasih oseba, v katero smo obsedeno usmerjeni, predstavlja nekaj, kar nam v življenju manjka – občutek varnosti, sprejetosti ali potrditve.

Strokovnjaki Cleveland Clinic dodajajo, da se limerenca lahko povezuje tudi s potrebo po potrditvi, nekateri pa opažajo podobnosti z mehanizmi odvisnosti. Ob misli na želeno osebo se namreč aktivirajo možganski sistemi nagrajevanja, povezani z dopaminom.

Paradoksalno je, da limerenco pogosto najbolj hranijo ravno mešani signali.

Če druga oseba občasno pokaže zanimanje, nato pa se umakne, naši možgani dobivajo nepredvidljive 'nagrade'. To lahko ustvari krog upanja, razočaranja in ponovnega pričakovanja. BBC navaja, da raziskovalci prav negotovost vidijo kot enega ključnih elementov limerence.

Zato ni presenetljivo, da se ljudje pogosto najbolj zapletejo prav v čustveno nedostopne ali težko dosegljive osebe.

Prvi korak je prepoznati, da ne gre nujno za veliko ljubezen, temveč za psihološki proces, ki ga je mogoče razumeti in obvladati.

Strokovnjaki priporočajo:
- omejevanje preverjanja družbenih omrežij osebe,
- manj analiziranja sporočil in interakcij,
- več pozornosti lastnim interesom, prijateljem in ciljem,
- iskren razmislek o tem, katere čustvene potrebe poskušamo zadovoljiti,
- pogovor s terapevtom, če stanje povzroča večjo stisko.

Kot poudarjajo psihologi, limerenca običajno sčasoma mine. Težava nastane takrat, ko ji dovolimo, da postane središče našega življenja.

Viri: BBC Future, Psychology Today, Cleveland Clinic, Simply Psychology, CU Anschutz Medical Campus (University of Colorado)