Ali več seksa pomeni več sreče v partnerski zvezi?

Na to opozarja tudi spolna terapevtka Julia Henchen, ki je v podkastu spregovorila o tem, zakaj veliko seksa še ne pomeni nujno večje sreče. Kot poudarja, se lahko za zelo pogostimi intimnimi odnosi včasih skriva tudi želja po bližini, povezanosti ali potrditvi.

Na vprašanje, kako pogosto naj bi pari imeli spolne odnose, ni enotnega odgovora. Kar je za nekoga veliko, je lahko za drugega povsem običajno. Nekateri pari si želijo intimnosti večkrat na teden, drugi redkeje, pa so kljub temu zadovoljni s svojim spolnim življenjem.

Pomembnejše od primerjanja s prijatelji, znanci ali predstavami o tem, kakšno naj bi bilo normalno spolno življenje, je vprašanje, ali pogostost ustreza obema partnerjema.

Razlike v spolni želji so v partnerskih odnosih običajne. Lahko se spreminjajo tudi skozi življenje, denimo zaradi stresa, utrujenosti, starševstva, zdravstvenih težav ali sprememb v odnosu. Če sta partnerja zadovoljna in se o svojih potrebah lahko odkrito pogovarjata, manj pogosti spolni odnosi sami po sebi niso znak težav.

Tudi obdobje zaljubljenosti je pogosto povezano z večjo željo po spolnosti. To ne pomeni, da mora takšen ritem trajati za vedno ali da je z odnosom kaj narobe, če se sčasoma spremeni.

Spolnost ima lahko različne pomene. Lahko je izraz privlačnosti, ljubezni, užitka in želje po telesni bližini. Včasih pa človek z njo išče tudi nekaj, česar mu v vsakdanjem življenju primanjkuje, naprimer občutek sprejetosti, potrditev lastne vrednosti ali zagotovilo, da je nekomu pomemben.

Terapevtka Julia Henchen opozarja, da lahko zelo pogosti spolni odnosi v nekaterih primerih spremljajo tudi občutke osamljenosti ali nezadovoljene potrebe po čustveni bližini.

To seveda ne pomeni, da je človek, ki si pogosto želi seksa, nesrečen ali da je z njegovim vedenjem kaj narobe. Močna spolna želja je lahko povsem običajen del posameznikovega doživljanja. Pomembno je predvsem, kaj se skriva v ozadju in kako se oseba ob svojih izkušnjah počuti.

Koristno si je zastaviti nekaj vprašanj: Si intimnosti želim zato, ker mi je prijetna in se ob partnerju počutim povezano? Ali pa predvsem zato, ker potrebujem potrditev, da sem privlačen, ljubljen ali zaželen? Se po spolnem odnosu počutim zadovoljno ali me pogosto spremljata praznina in razočaranje?

Odgovori niso vedno preprosti, vendar lahko pomagajo bolje razumeti lastne potrebe.

Na prvi pogled je lahko videti, da ima človek, ki pogosto menja partnerje ali ima veliko priložnostnih spolnih odnosov, zelo razburljivo in izpolnjujoče intimno življenje. Toda zunanji vtis ne pove veliko o njegovem notranjem doživljanju.

Število partnerjev ali spolnih odnosov samo po sebi ne pove, ali je človek srečen, osamljen, zadovoljen ali čustveno povezan z drugimi. Nekdo lahko v priložnostnih odnosih iskreno uživa in mu takšen način življenja ustreza. Drugi lahko v njih išče bližino, vendar je ne najde na način, ki bi ga dolgoročno izpolnjeval.

Zato ni smiselno presojati ljudi zgolj na podlagi njihovega spolnega življenja. Pomembneje je, ali se pri svojih odločitvah počutijo dobro, ali spoštujejo svoje meje in meje drugih ter ali so njihovi odnosi prostovoljni, varni in skladni z njihovimi željami.

Spolnost lahko postane vir nezadovoljstva, kadar človek zaradi nje redno zanemarja lastne potrebe, prestopa svoje meje ali se spušča v situacije, v katerih se ne počuti varno.

Henchenova v pogovoru v podkastu opozarja tudi na tveganja, povezana z alkoholom in drogami. Pod njihovim vplivom lahko človek težje presoja situacijo, postavlja meje ali poskrbi za zaščito. V takšnih okoliščinah lahko izkušnja, ki naj bi prinesla bližino ali užitek, povzroči dodatno stisko.

Pozornost je smiselna tudi takrat, ko človek spolnost vedno znova uporablja kot edini način za spoprijemanje z osamljenostjo, žalostjo ali občutkom lastne nevrednosti. To ne pomeni, da potrebuje obsojanje, temveč morda več razumevanja, podporo ali drugačne načine zadovoljevanja čustvenih potreb.

Za zadovoljivo intimno življenje ni univerzalne formule. Nekateri ljudje se najbolje počutijo v odnosu z redno spolnostjo, drugi potrebujejo več časa, čustvene bližine ali drugačen ritem. Pomembno je, da lahko partnerja o svojih željah in pričakovanjih govorita brez pritiska, sramu ali občutka, da morata ustrezati zunanjim merilom.

Pri tem so pomembni medsebojno spoštovanje, iskrena komunikacija, privolitev in pripravljenost prisluhniti drug drugemu. Če imata partnerja različno spolno željo, ni nujno, da je eden od njiju problematičen. Lahko pa je to priložnost za pogovor o tem, kaj vsak od njiju potrebuje in kako lahko najdeta rešitev, ki ustreza obema.

Vprašanje torej ni, kolikokrat na teden imata seks drugi pari, temveč ali je intimno življenje, ki ga živimo sami, za nas prijetno, varno in izpolnjujoče. Več spolnih odnosov ne zagotavlja večje sreče. Prav tako redkejša spolnost sama po sebi ne pomeni, da je partnerski odnos slab. Najpomembneje je, da pogostost in način intimnosti ustrezata posamezniku oziroma obema partnerjema ter da za spolnostjo stojijo želja, spoštovanje in svobodna odločitev.

Vir: Angesext Podcast