Ljudje so in bodo vedno govorili ...

Ne glede na to, kako se vedete, kako se oblačite, kaj v življenju verjamete, kakšne odločitve sprejemate in s čim se ukvarjate – ljudje vas bodo vedno opazovali, sodili, razpravljali o vas, obrekovali, in temu ne morete ubežati. Kako močno vam kakšna njihova izjava ali misel pride do živega, pa je odvisno samo in le od vas. Vsak ima pravico do svojega mnenja in tako jo imajo tudi tisti, ki vas sodijo. To je samo njihovo mnenje in nič več od tega. Ne glede na to, kaj jim pri vas ni všeč, je to vedno odsev njih samih. Morda jim samo kažete ogledalo, v katerem vidijo manj lepo podobo sebe, morda jih spominjate na tiste dele njih samih, s katerimi si ne upajo soočiti. Ampak to ni več vaša stvar. Ljudje, ki radi sodijo, se vsaj za trenutek počutijo boljše, saj s tem ustvarijo boljši občutek o sebi, čeprav je ta le navidezen.

Zazrimo se vase

Zagotovo poznate tisti rek, ki pravi, da bi človeka lahko globoko spoznali le, če bi obuli njegove čevlje in se z njimi sprehodili skozi njegovo življenje. Prav zato je obsojanje in etiketiranje drugih nekaj krivičnega. Ne vemo, kaj je ta oseba preživela. Ne vemo, s čim se je spopadala. Ne vemo, kakšne življenjske preizkušnje je zmogla. Morda jih še vedno preživlja … Ne vemo niti, koliko truda je vložila, da se je prebila do tu, kjer je zdaj. Zato se drugič, ko sodimo ljudi, najprej zazrimo vase in vprašajmo, kaj nas v resnici pri nekom tako zelo moti? To, da je bolj uspešen in mi nismo? To, da je bolj srečen v partnerskem odnosu in mi nismo? To, da si upa, mi pa ne? Razlogov je lahko ogromno, tolažba v obliki obrekovanj pa je samo pokazatelj, da se preveč ukvarjamo z drugimi in premalo s seboj.

Joj, kaj si bodo mislili …

… je verjetno eden najbolj znanih stavkov, ki nakazuje, kako zelo po nepotrebnem se obremenjujemo z mnenjem drugih. Kaj bodo rekli sosedje? Kaj si bodo mislili o meni, o nas? Nekje globoko za temi stavki leži tiha želja po ugajanju, pohvali, po potrditvi ali vsaj kljukici odobravanja, da smo ’normalni’. Da smo  – če ne drugega – vsaj del neskončne skupine tistih, ki ne izstopajo. Lažje je biti neviden kot biti opažen in s tem tvegati govorice, sodbe, obrekovanja, kajne? Raje kot se ozirati na druge, ki svoje boljše počutje dvigajo s tem, da kritizirajo vse, kar je okoli njih, se je osredotočiti nase. Sledite tistemu, kar verjamete. Gradite svoje cilje in jim stopite naproti. Ste unikati v vsem, kar ste in počnete, zato ste tako zelo posebni in neponovljivi. In prav zato se vas mnenje drugih ne bi smelo dotakniti. Ker je samo in le mnenje in ne resnica. Resnico pa poznate samo vi, in to je najpomembneje.

Vsak od nas ima v sebi svoje dojemanje ljudi in sveta, ki je odraz vsega, kar smo v življenju doživeli. Odnosov, ki smo jih vzpostavljali, izkušenj, ki smo jih imeli z ljudmi, izobrazbe, ki nam je dala širino, življenjskih izkušenj, ki so nas izoblikovale v osebe, kakršne smo danes. Na podlagi našega zemljevida življenja si krojimo svoj življenjski slog, se družimo z ljudmi, ki so nam všeč, in počnemo stvari, ki nas izpopolnjujejo. In kar je pri vsem skupaj najbolj zabavno, je to, da vsak vidi svet skozi svoje oči. Vsak od nas živi v svojem unikatnem ’balončku doživljanja’, vsak ima svojo resnico sveta, ki ni niti približno enaka resnici drugemu. In prav to je tisto, kar nas dela tako posebne in kar dela svet tako zanimiv.