Karen Buono je namreč že pri šestnajstih letih čutila, da je pripravljena, a zgodilo se ni nič. Njen tedanji partner je dejal, da je tako, kot da bi poskušal vstopiti skozi zid. Enako se ji je zgodilo tudi z drugimi partnerji. 'Nekateri so kričali name, da naj se sprostim, poskušala sem se pomiriti z alkoholom, umirala sem zaradi želje po spolnosti. A preprosto ni šlo,' je svojo izkušnjo opisala britanskim medijem.

Za njo so bile številne boleče in tudi poniževalne izkušnje, zato se je odločila, da bo potencialnemu partnerju rekla, da hoče s seksom počakati do poroke. A hkrati je bilo težko, saj je sama imela željo po spolnosti, zato je frustracija rasla in rasla. 

Šele pri enaintridesetih je ugotovila, kaj je narobe. Zdravniki so ji diagnosticirali vaginizem, krč mišic medeničnega dna ob nožnici. Po štirih mesecih terapij s psihoterapevtom je 32-letna Karen prvič seksala s svojim partnerjem. 

'Po štirih mesecih terapij sem bila končno ozdravljena. Končno sem lahko seksala s svojim fantom. Prvič pri dvaintridesetih. To je bil eden najlepših dni v mojem v življenju. Srečna sem bila, ker sem izgubila nedolžnost z moškim, ki ga ljubim,' je povedala Buonova in dodala, da je poleg terapij uporabljala tudi pripomočke, s katerimi je postopoma širila vagino. Prva dva tedna se terapevtka sploh ni posvečala vagini, temveč je Karen pomagala zgolj pri različnih vajah. Te so vključevale dihalne vaje in tehnike sproščanja. 

Ko ji je končno uspelo, je bila zdravnica prva, ki jo je poklicala. 'Tako ponosna sem bila. Počutila sem se, kot da sem zmagala na maratonu. Sploh ni bilo romantično, ampak nič mi ni v življenju pomenilo več kot to,' je zaključila. Karen in Joe sta se po tej izkušnji še bolj zbližala in se tudi poročila. Zdaj se trudita, da bi zanosila, v spolnosti pa redno uživata štirikrat tedensko.