Reprogramiranje našega uma je sila zahtevno, vsaj tistega dela, zaradi katerega vzpostavljamo podobne odnose, kot smo jih bili mogoče navajeni ali smo jim bili priča. Namreč, izkušnje iz otroštva so nas oblikovale in v nas prebudile neizmerno hrepenenje po nedosegljivi ljubezni, ki jo pogosto iščemo v ljudeh, ki nas spominjajo na tiste, ki smo se jih naučili imeti radi, in to ne glede na vse. To je edino, kar smo poznali, zato drugačne ljubezni niti ne prepoznamo. In na tem mestu je najtežje sprejeti, da tega, kar iščemo, ne bomo našli brez napornega in vztrajnega dela na sebi. A lahko vsaj poskusimo, za začetek z majhnimi koraki. 

Napake bomo ponavljali, dokler ne bomo osvojili svoje lekcije  

Namesto, da se smilimo sebi, zakaj se nam to dogaja znova in znova, si dajmo priložnost, da se iz vsake napake kaj naučimo in da je ne ponavljamo v nedogled. Kaj lahko naslednjič naredimo drugače? To je vprašanje, na katerega moramo poiskati pravi odgovor, da se jim bomo lahko v prihodnje izognili. Napake nam dajejo priložnost za samorefleksijo, na podlagi katere se lahko zavedamo svojih slabosti in najdemo tudi prostor za izboljšave. Učenje iz lastnih napak je namreč ključni del osebne rasti in napredka. 

Naša toleranca je prevelika, zato lahko štejemo

Ljudje smo si različni, zato lahko mimogrede nekoga prizadenemo, pa naj si bo to z bežno pripombo ali dejanjem. V primeru, da nas je nekdo ranil, je prav, da se o tem pogovorimo in mu pojasnimo, zakaj nas to moti in kako smo vse skupaj doživeli. Če se to vedenje kljub našemu odzivu nadaljuje, si lahko rečemo, koliko priložnosti mu bomo še dali, eno, dve, tri, mogoče pet? Kakor koli, nekje si moramo postaviti mejo, ker nam tega preprosto ni treba prenašati. In zakaj tudi bi? To ni edina oseba na svetu, saj zagotovo obstajajo tudi ljudje, ki nas bodo slišali in upoštevali, ker ni njihov namen, da nas prizadenejo.  

Spomnimo se, kaj je tisto, kar nas dela radostne 

Kdo smo pravzaprav, kakšne so naše želje in potrebe, ali si lahko na to odgovorimo? Dokler ne bomo vedeli, ne bomo sledili sebi, ampak drugim. Poiskati moramo svoje veselje in to, kar nas dela radostne, da bomo znali sami poskrbeti za svojo srečo. Ključno je, da damo prednost tudi svojim željam in si vzamemo čas za raziskovanje in odkrivanje, kaj je tisto, kar nam prinaša veselje. Na tak način bomo postali močnejši in samozavestnejši, saj bomo želi uspehe na področjih, ki nas dejansko zanimajo, hkrati pa bo naše življenje bolj samozadostno in izpolnjeno. 

Najprej se moramo imeti dovolj radi, da ne bomo sprejemali odločitev proti sebi

Dovolj smo stari, da smo mi tisti, ki moramo skrbeti zase, pa naj si bo to z izborom hrane, izpolnjevanjem obveznosti, gibanjem ali zadostno količino spanca. Vsa samodestruktivna vedenja, zaradi katerih na veliki zvon obešamo, da se nimamo dovolj radi, nas delajo šibke in lahko tarčo za tiste, ki si jih ne želimo v svojem življenju. Optimalno funkcioniranje bo okrepilo naš um, da bomo znali poskrbeti zase tudi v odnosih, hkrati pa ne bomo odvisni oziroma podrejeni tistim, ki jim bo vseeno za naše potrebe. 

Nikamor se nam ne mudi, ampak lahko si dovolimo iti počasi 

Če smo se odločili za nov začetek, nam nikakor ni treba čez noč najti vse rešitve, kot tudi nam ni treba hiteti z iskanjem pravega partnerja. Vzemimo si čas, tudi za druženje, saj bomo človeka lahko zares spoznali šele, ko bo minilo določeno obdobje. Prihranimo si začetniško navdušenje, ko se vsi kažemo v najboljši luči, ampak bodimo raje realni, ali je to res partner, ki ga hočemo, ker mogoče ni in bo pravi šele naslednji ali kakšen drug. Vredno je počakati, da si oseba na drugi strani pribori naše zaupanje, saj naše izbire vplivajo tudi na to, kakšno bo naše življenje.  

Popolnih odnosov ni, a to ne pomeni, da morajo biti toksični 

Vedeti moramo, kaj nam odgovarja in kaj nam ne ustreza. To je dovolj. Ni treba, da je vse popolno, a moramo gledati celotno sliko, ne samo določena vedenja, na podlagi katerih lahko pripišemo osebi želene lastnosti, ki jih pravzaprav nima ali, še huje, so v resnici izjemno toksične. V toksičnih odnosih lahko druga oseba uporablja številne taktike, ki nam izkrivljajo realno sliko, zato moramo zaupati sebi, svoji presoji in notranjemu občutku. Kako se počutimo v odnosu? Je res vse v redu? 

Naučimo se sprejemati ljubezen, ki ne vključuje nenehnega vznemirjenja in bolečine

Običajno nas pritegnejo osebe z razlogom, a ni nujno, da je pravi. Prevetriti moramo svoje predstave o ljubezni, še posebej, če ljubezen povezujemo tudi z bolečino in jo pred seboj zamaskiramo v strast, odločnost ali kaj podobnega. Odnosi so lahko zelo preprosti, če si jih sami ne zakompliciramo s filmskimi scenariji, v katerih se glavni lik vedno preobrazi v to, kar na koncu hočemo. Za ljubezen ni treba preplavati oceanov, nenehno trpeti, z upanjem, da pridemo do srečnega konca. 

Če potrebujemo pomoč, jo poiščimo 

Če se nam zdi, da sami ne zmoremo naprej, je povsem v redu, da se obrnemo po pomoč na terapevta, nekoga, ki nas bo znal usmerjati na poti, po kateri želimo hoditi. In tudi če nimamo najboljših čevljev, nam bo uspelo, če bomo vztrajali tudi takrat, ko bi najraje odnehali. Nič še ni izgubljeno, saj lahko začnemo znova, od začetka. In takrat si lahko obujemo tudi nove čevlje.