Področje pomlajevanja, estetskih posegov in kirurgije postaja vse bolj napredno in razvito. Vse več je metod, s katerimi si lahko povrnemo mladost ter smo videti bolj sveže in spočito. Poleg neinvazivnih tehnik imamo tudi vse bolj izpopolnjene kirurške posege, ki obljubljajo privlačno in lepo telo. Človeška nečimrnost, nezadovoljstvo s seboj, strah pred staranjem in minljivostjo marsikoga prepričajo v iskanje večne mladosti in samozavesti. Prav vse očitnejši znaki staranja so za nekatere ženske nekaj strašnega in prva rahla pomladitev se lahko kaj hitro sprevrže v spiralo obsesivnih popravkov. Naša sogovornica se svojim videzom nikoli ni pretirano obremenjevala, se je pa znašla v groteskni zgodbi v odnosu s partnerjem, ki jo je postopoma začel nagovarjati k lepotnim popravkom. 

33-letna Vanja nam je razkrila delček svoje izkušnje z lepotnimi popravki, za katero pravi, da jo je dobro izučila. »K temu me je nezavedno prepričal moj takratni fant, ki me je vedno pasivno poniževal, jaz pa – dekle s kmetije in obrobja Slovenije, sem mu želela ugajati. Vedno se je na nek čuden način obregal ob moj nos, ki ni najbolj raven, a iskreno, mene ni nikoli motil. Priznam, da nisem bila nikoli lepotica z naslovnic. Imela sem težave s kožo, a spet ne takšne, da bi to name vplivalo. V bistvu se nikoli nisem prav posebej obremenjevala glede videza, saj to ni bila stvar, ki bi mi krojila življenje,« iskreno prizna sogovornica. »Ko danes gledam nazaj, vidim, kako sem se začela nevede spreminjati zaradi njega in hkrati zanj. Bil je odličen psihološki manipulator in sčasoma je vse bolj izpostavljal moj obraz, postavo, mojo podobo. Najbolj žalostno je, da sem mu sčasoma začela verjeti – začela sem z drastičnimi dietami, on pa je še kar poudarjal mojo 'zajetno zadnjico'. Naj dodam, da sem imela pri svojih 174 centimetrih komaj 58 kilogramov, torej ni mogla biti tako zelo zajetna, se strinjate? No, začelo se je s postavo, nadaljevalo pa z mojim obrazom. Ne bom pozabila, kako mi je nekoč dejal, da sem videti vsaj 10 let starejša, kot sem v resnici ...«

Podlegla je pritiskom

Zaradi vse večjih psihičnih pritiskov jo je prepričal, da je šla prvič na posvet h kirurgu. Čeprav se ji je globoko v sebi vse skupaj zdelo nesmiselno, mu je vseeno želela ugajati, biti privlačna zanj. »Pogovor s kirurgom je bil super, realno mi je pokazal, kaj bi se dalo narediti glede moje kože in krivega nosa, in tri mesece zatem je bila operacija že za mano. Resda sem imela lepši nos, a nekako se mi ni zdel več moj. Zdelo se mi je, kot bi izgubila del identitete, kot da jaz ne bi bila več jaz. Čeprav me je partner prepričeval, da bom lepša in bolj 'huda', se meni ni zdelo tako. In kar je najhuje, fantov odziv je bil: »No ja, saj je okej ...«. Razočarana, zmedena in na nek način ponižana se je kasneje pod vplivom partnerjevih sugestij odločila še za neinvazivne posege na obrazu. »Še zdaj ne vem, kaj me je takrat gnalo v to. Ne rečem, da koža ni bila lepša, bolj napeta … A zdi se mi, kot da bi se z vsakim posegom bolj oddaljevala od sebe, svojega bistva, tega, kar v resnici sem.« Partner ji je vseskozi dajal dvojna sporočila – en dan mu je bila všeč, drug dan bi bila lahko še lepša … Počutila se je zmedeno, izgubljeno, začela je čutiti odpor do sebe in njega. »Takrat se mi je zazdelo, da postajam lažna različica sebe, celo partnerski odnos se mi je zdel lažen. Bila sem vse bolj nesrečna, prazna, on pa me je prepričeval, da imam samo manjšo krizo.« 

Želel je vedno več ...

V nadaljevanju nam še pove, da je partner čez nekaj mesecev želel še, da bi si povečala prsi. »Tu pa se je začela najina zgodba zaključevati. Odločno sem bila proti temu, saj se že z nosom nisem popolnoma sprijaznila. Ko je videl, da ne bo dosegel svojega, me je začel izsiljevati, da je tam zunaj veliko mlajših in lepših. Ne vem, kaj mi je bilo, da sem vse to dopuščala. V nekaj mesecih sem odnos zaključila, ker nisem več mogla prenašati nenehnih pritiskov, kaj vse je narobe z mano in kaj vse bi bilo lahko boljše. Pri tem so mi močno stale ob strani tudi prijateljice, ki so mi vedno dopovedovale, naj ga pustim. A saj veste, ko si v odnosu, si slep ...« 

Novo življenje …

Začela je novo življenje, zamenjala je službo, se preselila v najemniško stanovanje. »Šele ko sem se distancirala od tega odnosa, sem spoznala, kako toksičen je bil, kaj vse je počel z mano, jaz pa sem mu to dovoljevala. Ampak okej, bila je dobra šola – tako na področju partnerstva kot telesne samopodobe,« zaključi sogovornica. 

Seveda obstaja veliko primerov, ko se ob določenem popravku nečesa, kar nas je dolgo motilo, zadovoljstvo poveča. Je pa treba vedeti, kje je meja in zakaj to počnemo. Zase? Za druge? Zaradi družbenih norm popolne lepote in večne mladosti? Ker so družbena omrežja polna lepotic, ki so videti, kot bi bile narejene iz istega kalupa? Ker tako želi partner? Pri odločitvi za lepotne posege je pomembno, da poslušamo izključno sebe in ne podlegamo zunanjim vplivom ali sugestijam. Nič ni narobe, če skrbimo zase, se vsake toliko razvajamo, poskrbimo za svoj videz in naredimo kaj za svoje telo, a pomembno je vedeti, do kje smo še pripravljeni iti. 

Čeprav obstajajo številne raziskave, ki govorijo v prid lepotnim popravkom in izboljšanju kakovosti življenja, so tudi takšne, ki razkrivajo poslabšanje duševnega stanja po posegih. Vsak zase ve, kaj mu je v življenju pomembno in kaj so njegove prioritete. Je pa ključno, da najprej predelamo stvari, ki jih nosimo v sebi in nam morda ne dajo miru, saj so ravno te pogost razlog za nizko samozavest, neuspešne odnose, pomanjkanje stika s seboj … Še tako sodoben in uspešen poseg ne povrne zadovoljstva s seboj, če znotraj nas zeva kronična praznina. 

Vir: PsychologyToday / EliteDaily