Vsaka grožnja s samomorom, bodisi jo izreče družinski član, prijatelj ali partner, nas prizadene, šokira in sproži v nas široko paleto čustev. Največkrat gre za klic v sili, s katerim skuša posameznik vzbuditi pozornost in pokazati, da se z njim nekaj dogaja. Če smo priča spremembam v vedenju ali opažamo kakršne koli sumljive znake, ki bi lahko nakazovali na samomorilno vedenje, moramo biti pozorni in ustrezno ukrepati. Pojavlja se zlasti pri posameznikih, ki trpijo za katero od duševnih motenj (ki morda sploh ni diagnosticirana) ali doživijo tragične življenjske dogodke, s katerimi se ne morejo soočiti in jih preboleti. Če takšna oseba resnično želi zaključiti življenje in/ali ima že načrt samomora, potrebuje takojšnjo pomoč. V tem primeru lahko pokličemo dežurnega zdravnika, najbližjo psihiatrično bolnišnico ali številko 112 (reševalna služba). Za pomoč podporo in nasvet v stiski se lahko obrnemo tudi na številke: 01 520 99 00 (Psihiatrična klinika Ljubljana) ali na 116 123 (zaupni telefon Samarijan in Sopotnik). 

Ko so grožnje le sredstvo manipulacije

Posamezniki, ki v partnerskih odnosih izvajajo čustveno izsiljevanje, se poslužujejo številnih taktik – ena takšnih je lahko tudi grožnja s samomorom. Nekateri jih uporabljajo le kot sredstvo manipulacije, saj se skozi čas naučijo, da z njimi vedno dosežejo svoje. Oseba na drugi strani je v tem primeru soočena z nepredstavljivim strahom, zavezo, obvezo in krivdo, zato je takšna taktika zelo uspešen način nadzora. Tega se poslužujejo zlasti takrat, ko v odnosu ne gre po njihovih načrtih in pričakovanjih ter ko želijo partnerja prisiliti v drugačno razmišljanje, vedenje in čustvovanje. 

Zgodba Deje, ki je pet let vztrajala v zvezi s nezaposlenim partnerjem

Sploh ne vem, kje naj začnem, saj je bila ta zveza en velik kaos. Vse skupaj je trajalo slabih pet let, po približno letu pa so se že začeli prvi večji konflikti – takrat je namreč izgubil službo in ostal doma. Kot brezposelna oseba je dobival finančno pomoč, zato se niti ni trudil poiskati nove službe, čeprav sem ga vseskozi vzpodbujala. Začel se je spreminjati, postajal je vse bolj apatičen, edino, kar ga je veselilo, so bile televizijske serije. Ker sem edina skrbela za to, da sva imela kaj jesti, da so bile plačane položnice in vse ostalo, mi je začelo postajati dovolj. Zagrozila sem mu, da tako ne gre več naprej in da se bom izselila, če ne misli kaj narediti s svojim življenjem. Takrat je prvič dejal, da če to storim, njegovo življenje ne bo več imelo smisla. A to nikakor bilo zadnjič. Vsakič, ko sem vzrojila, da tako ne gre več naprej in da si bom začela življenje urejati po svoje, je padel v svoje zgodbe, kako se bo ubil, da ga itak ne bo noben pogrešal, da je zguba ... 

Ob tem se je pogosto zjokal in obljubljal, da se bo aktiviral. Mene je bilo seveda vsakič znova strah, da misli resno, zato sem ga tolažila, da bo vse še dobro. A vsakič je bil po kreganju vzorec isti. Po nekaj dneh navideznega navdušenja in pisanja prošenj za delo, se je vrnil nazaj v stare tire. Brezdelje, spanje do 12. ure, čakanje, da pridem domov, televizija in spanje. Tako nekako je bilo videti njegovo življenje. Dolgo časa sem si zanikala, da živim v popolnoma neperspektivni zvezi, saj me je z grožnjami vedno znova vlekel nazaj. Počutila sem se odgovorna zanj. Stvari pa so eskalirale, ko me je nekega večera slišal, da po telefonu poizvedujem za novo najemniško stanovanje, v katerega sem se želela preseliti. Takrat je začel govoriti o tem, kakšen pogreb si želi in kakšen govor naj imam na njem. Prepričeval me je, da je tokrat zares konec in da bo ponoči naredil, kar misli že dolgo. Verjetno mi ni treba posebej razlagati, da tiste noči nisem spala nič. Prebedela sem jo v joku in prošnjah medtem, ko me je on izsiljeval, da gre na nepovratno vožnjo do Obale. Si predstavljate moje občutke? No, kot vsakokrat doslej se ni zgodilo nič, saj sva proti jutru oba zaspala. Tiste noči si bom zapomnila za vedno in z njo tudi zavedanje, da tega ne želim več preživljati in doživljati. 

Naslednji dan sem poklicala njegove starše in jim povedala za njegove izbruhe in grožnje. Priznali so mi, da je to počel že v zgodnjih najstniških letih, vse dokler ni odšel od doma. Ne bom pozabila  besed njegove mame: "Sčasoma sva spoznala, da samo izsiljuje, saj se je navadil, da je tako dosegel vse." To mi je odprlo oči, obenem pa mi je njegova mama dala potrditev, da nisem kriva za njegovo stanje in da mi ni treba vztrajati z njim iz usmiljenja in strahu. Preden sem se dokončno izselila, sem obiskala še terapevta, da sem razčistila še par stvari v zvezi s sabo in njim. Natanko 11. aprila sem odšla brez krivde in strahu, da sem odgovorna zanj. Dovolj mi je bilo, saj je bilo pred mano še vse življenje. In tega zares nisem potrebovala. Verjetno vas zanima, če je še živ? Ja, preselil se je nazaj domov, kar me niti ne preseneča, v stikih pa nisva več.

Kaj storiti, ko partner uporablja grožnjo s samomorom le kot sredstvo manipulacije? 

Izrazite skrb, a ohranite meje: Grožnje s samomorom so lahko način, s katerim želi partner doseči svoje zahteve. Vsak sam nosi odgovornost zase, to pa še posebej velja pri zlorabah. Nikoli nismo odgovorni za to, kaj nam govori ali počne drugi. Prav tako nismo odgovorni za njegovo duševno zdravje ali za to, kar počne, ko zvezo prekinemo. V tem primeru lahko postavimo mejo: Ne želim, da sva skupaj le zato, ker me je strah, da si boš kaj naredil in misliš, da ne moreš živeti brez mene. Najin odnos bi moral temeljiti na medsebojni ljubezni ter spoštovanju in ne na grožnjah.

Ne prerekajte se, ali z grožnjami misli resno: Predpostavljajte, da misli resno in ravnajte v skladu s tem. 

Ni vam treba ničesar dokazovati: Z besedami, kot so: Če bi me ljubila, bi mi poskušala preprečiti. Torej ti je vseeno zame, želi samo izsiliti odziv, da vam je mar zanj. To lahko prevedemo tudi kot: Povej mi, da me imaš rada in da ti je še vedno mar zame. Reci, da me ne boš zapustila. Če opazite takšen vzorec vedno, ko postavite partnerju jasne meje ali se med vama odvija konflikt, imata krizo ali se soočata z težavami, je to lahko znak, da gre le za manipulacijo.

A vsi vemo, da nikoli zares ne moremo vedeti, kaj se v človeku dogaja. Ker so takšne teme v odnosih zelo težke in včasih niti ne moremo vedeti, kaj se za grožnjami skriva, je priporočljivo poiskati strokovno pomoč. Če ne zaradi drugega, da prekinemo nefunkcionalne vzorce v odnosu. Zagotovo pa takrat, ko smo v zvezi z osebo, ki ima težave v duševnem zdravju (mejna osebnostna motnja, bipolarna motnja, depresija, zlorabe drog ...).

Viri: BreakThe Silence / PsychologyToday / Cosmopolitan