"Izpostavila bi, da se takšna vprašanja največkrat pojavijo v odnosih, v katerih nimamo najbolj tesnih vezi. To ne izključuje ožje in širše družine. V odnosih, kjer se počutimo varno in kjer nas drugi čutijo, ne prihaja tako pogosto do prestopov mej. Slednji se zgodijo v odnosih, ki niso varni oziroma je vez med ljudmi zelo šibka. Na nek način gre za površinske odnose. Če bi bili odnosi varni, bi druga oseba vedela ali pa že ob vprašanju začutila, da je to prestop meje druge osebe in vprašanje ni primerno," pojasnjuje psihoterapevtka Brigita Chuuya, s katero smo tokrat naslovili temo neprimernih vprašanj, s katerimi se soočajo samske ženske. 

Kakšne so lahko posledice takšnih neprimernih in nepremišljenih vprašanj za nekoga? Verjetno se marsikatera ženska zaradi tega lahko počuti, kot da je z njo nekaj narobe.

Najprej bi želela omeniti, da večina ljudi pri takšnih neprimernih vprašanjih nima škodoželjnega namena, ampak smo jih kot družba tako normalizirali, da veliko ljudi misli, da ima pravico spraševati stvari, ki pravzaprav močno prestopajo osebno mejo.

Neprimerna vprašanja vzpodbudijo v ženskah predvsem občutek nelagodja in splošnega nemira, ki preplavi telo. Občutek, da morajo opravičevati svojo samskost in pojasnjevati, zakaj še niso v zvezi. Pogosto se počutijo osramočene, ranjene in tako, kot ste omenili – kot da je z njimi nekaj narobe. Prav tako ženske ob takšnih vprašanjih pogosto malo zmrznejo, začnejo razlagati nekaj, česar jim pravzaprav, če ne želijo, sploh ni treba razlagati. Vprašanja lahko prebudijo tudi občutek manjvrednosti ali nezadostnosti. Posledice neprimernih vprašanj so lahko tudi te, da se izgubi zaupanje, zmanjša se komunikacija in posledično pride v takšnih odnosih do odtujitve.

Posledice lahko med drugim vključujejo tudi socialno izključenost in stigmatizacijo samskih oseb, kar pa zagotovo lahko vpliva na psihično počutje.

Seveda pa niso le ženske tiste, ki so deležne takšnih vprašanj. Doletijo tudi moške.

Tako je, takšna vprašanja dobivajo tudi moški in prav tako kot ženske tudi moški doživljajo neprijetna čutenja oziroma jim po navadi ni lagodno, če nekdo prestopi meje in jih sprašuje nekaj, kar ni osebna stvar.

Ampak glede na moje izkušnje dobivajo teh vprašanj manj. Pogosto jih vprašajo: "Kdaj boš pa ti kakšno pripeljal?" Mogoče tudi kakšna mama potoži, da si želi vnuke. So pa ta vprašanja pogostejša za ženske. Pri moških je samskost bolj sprejemljiva. Poleg družbenih pritiskov v povezavi s spolom je eden izmed razlogov tudi ta, da so ženske vseeno biološko bolj pogojene glede ustvarjanja družine. Teoretično lahko moški postane oče pri 70. letih, medtem ko je pri ženskah drugače. 

Tako kot pri ženskah lahko tudi pri moških neprimerna vprašanja vzbudijo pritisk, stres in tesnobo, občutke manjvrednosti, občutek, da niso dosegli družbenih pričakovanj o tem, da bi bili v določeni starosti v zvezi ali poročeni.

Ko je nekdo samski, se sooča z vprašanji, zakaj ni v zvezi in ali je morda preveč izbirčen, ko nekoga spozna, pa sledijo vprašanja: Kdaj se bosta poročila? Zakaj še nima otroka? Gre za še eno vrsto neprimernih vprašanj, ki jih pogosto slišijo pari.

Res je, večina parov se sreča z neprimernimi vprašanji, kdaj bodo naredili pomembne korake v svojih življenjih. In zopet smo pri osnovni meji: pomembni koraki v življenju para so njuna osebna stvar in razen če jih sama ne izpostavita, je neprimerno spraševati vprašanja, kot so:  Kdaj se bosta poročila? Kdaj načrtujeta družino? Razmišljata kaj o otrocih? Bosta sploh imela otroke? Kdaj se bosta preselila v svoje stanovanje/hišo?

Nežen opomnik: Poleg tega, da se nas takšna vprašanja ne dotikajo in nam ljudje niso dolžni odgovarjati na osebna vprašanja, po drugi strani nikoli ne vemo, skozi kaj gre par. Mogoče resno razmišljata, da se ne bi poročila, ker imata hude partnerske težave. Mogoče sta ravno izgubila otroka ... Skratka, ne povečujmo (potencialne) stiske in ne prestopajmo mej, ker se to resnično ne spodobi.

Kakšen je pravi odziv v takšni situaciji, ko nam nekdo postavi takšno neprimerno vprašanje?

Prva stvar, za katero želim, da si jo ljudje zapomnijo, je, da jim, če ne želijo, nikakor ni treba odgovarjati na ta vprašanja. Nikoli nimate obveznosti, da odgovorite nanje. Imate absolutno pravico do zasebnosti. To so vsebine, ki se dotikajo samo vas oziroma če ste v odnosu, tudi vašega partnerja/partnerke. Zaradi vas samih je dobro, da v takšnih primerih ohranite sebe. Ko začutimo, da je to prestop meje in da nismo dolžni odgovarjati na nekaj, česar ne želimo deliti, po navadi pridejo besede kar same od sebe, ker smo ozavestili, da ne želimo govoriti o določenih stvareh. Zagotovo pa se ljudem ni treba opravičevati, zakaj ne odgovorijo, in ni treba da imajo ob tem slabo vest.

Dajem nekaj primerov, ki so lahko komu pri oblikovanju odgovora ob neprimernih vprašanjih v pomoč:

"Ob tem vprašanju se ne počutim dobro, tako da prosim, da spremeniva temo."

"Se ti zdi, da je to primerno vprašanje?"

"Tole čutim kot močan prestop moje osebne meje. Kako bi se ti zdelo, da bi jaz tebe vprašal/a nekaj neprimernega?"

"Ne vem, če je najin odnos tako tesen, da bi se pogovarjala/i o tem."

"Prosim, ne sprašuj me o tem."