Pričakovanja in kreiranje lastnih predstav, ki jih imamo o ljubezni, največkrat zrastejo na našem zelniku, česar se radi oklepamo in togo držimo. V odnosih si želimo zadovoljiti svoje potrebe, a smo pri tem lahko izjemno sebični oz. ozkogledni, če nas partner ne osrečuje po naših predpisih. Slednji pa lahko temeljijo tudi na leposlovni literaturi, romantičnih vsebinah, najzgodnejših izkušnjah, preteklih vzorcih, iskanju nečesa več in še in še. Ali res iščemo resnično ljubezen? 

Od lepih začetkov naprej

Na prvo žogo se nam zdi, da je enostavno ljubiti, ko se v nas prebudita prijetno vznemirjenje in vznesenost, kar krepi željo po povezovanju in uresničevanju naših neizpolnjenih idealov. Vse in še več, je misel, ki ima potencial, da je na drugi strani nekdo, ki bo v nas zapolnil praznino in zacelil vse naše morebitne rane. V pravljicah je to lahko princ na belem konju, superjunak ali celo žaba, ki se mora še spremeniti, a ji pri tem lahko pomagamo sami.

Vzpostavljanje navezanosti  

Če nam izbrana oseba vzbudi radostne občutke, jo sčasoma začnemo ob odsotnosti pogrešati, kar spodbuja našo pripravljenost, da bomo z njo delili vedno več svojega prostega časa. Pri tem pa sodeluje še hormon oksitocin, ki nas zbližuje v prijetnih dotikih in deluje kot lepilo, a ne vzdrži večno, če je to edino, kar imamo. 

Spoznavanje razlik

Prelomnica, ki hitro razblini našo iluzijo, je že realno življenje samo, ko začnemo nekoga bolje spoznavati in odkrijemo tudi temne plati, ki mogoče niso bile na našem seznamu. V kolikšni meri smo jih pripravljeni sprejeti, je seveda odvisno od nas, a moramo vedeti, da mogoče preveč hrepenimo samo po predstavi, ki jo vztrajno in rigidno ohranja naš perfekcionizem. Z njim se pogosto lahko odmikamo od avtentičnosti in pristnega vzpostavljanja globljih odnosov, ki nimajo veliko skupnega z našimi fantazijami. Ljubezen v nas ne prebuja samo najlepših čustev, ampak je mnogo kompleksnejša, saj se z njo lahko prikradejo tudi neprijetna čustva, kot so strah pred izgubo, žalost, jeza, ljubosumje itn.

Prilagajanje in iskanje sprememb

Vsak človek je svoj svet s svojimi pričakovanji in unikatnimi lastnostmi, a nihče ni popoln v tem, kar je. Nismo povsem determinirani, kar pomeni, da lahko skozi vse življenje rastemo, napredujemo in popravljamo tisto, kar nas nekako omejuje. In ravno ta sposobnost spreminjanja nas bogati, saj imamo možnost sprejemati določene kompromise, se prilagajati in težiti k temu, da bomo lahko postali najboljša verzija sebe. Delovati z nekom v odnosu zahteva namreč dobršno mero spretnosti in komunikacije, ki se jo lahko naučimo tudi v konfliktih, v katerih lahko prepoznamo tudi svoje lastne vzorce. Ljudje namreč ne delamo sprememb, ko smo zadovoljni in pomirjeni sami s seboj, ampak jih navadno naredimo šele takrat, ko nam je že dalj časa težko, nas nekaj moti ter znova in znova poglabljamo svojo frustracijo. 

Do odločitve za zadovoljujoč odnos

Ozavestiti moramo svoja prepričanja in poiskati njihovo ozadje, da bomo lahko dali pravi pomen odnosu, ki ga potrebujemo in v katerem so lahko zadovoljene naše dejanske potrebe. Mi izbiramo, mi odločamo, med drugim tudi o tem, ali se bomo borili za resnični odnos, ki si ga želimo, včasih tudi proti lastnim okornim predstavam in vkoreninjenim vzorcem. Pri tem pa je dobro, da vemo, da ne kreiramo samo svojih prepričanj in odnosov, ampak tudi svoje ljubezensko življenje. Ljubezen je pot in ne samo cilj, saj se raznorazni izzivi, ki jih imamo, tudi z njenim uresničenjem ne končajo.