Seveda, očitno je, da se nam bolečina pojavlja v zvezi z njim. Zato mislimo, da nam jo je on povzročil, in želimo narediti vse, da to neha početi. Želimo ga spremeniti, mu dopovedati, argumentirati, kontrolirati, vsiljevati, izsiljevati ... Želimo imeti prav. Naredili bi vse, da bi le vplivali nanj in druge ljudi prilagodili sebi. Da bo s tem naša bolečina šla stran. A pravo vprašanje je, zakaj je naše razpoloženje odvisno od našega partnerja.

Kajti to je vnaprej izgubljena igra. Tudi če nam nekajkrat uspe in si prilagodimo druge ljudi, je dejstvo, da na dolgi rok na njih ne moremo vplivati. Ljudje kljub vsemu trudu, ki ga v to vlagamo, ne moremo spreminjati drugih ljudi. Tudi če nam uspe, smo s tem tako izčrpali sebe, da se počutimo kot poraženci, ne zmagovalci. In če ne moremo vplivati na druge ljudi, smo edini človek, na katerega lahko vplivamo mi sami.

Tudi če se nam zdi, da je nekdo drug povzročitelj naše bolečine, je bolečina že v nas. Mi samo želimo prilagoditi ljudi svoji lastni bolečini. Da se drugi ljudje naučijo delati z nami tako, da nas ne bo nič užalilo, motilo in prizadelo.

Drugi ljudje ne povzročijo naše bolečine, jo samo aktivirajo. Nam samo pritiskajo na boleče točke, ki so že v nas. Kajti ko rečemo "ti si me razjezil", moramo reči, "jaz sem se razjezil". Kajti če jeze ne bi bilo v nas, če nas nič ne bi motilo, če bi lahko sprejeli partnerja takšnega, kot je, nas to ne bi razjezilo.

Zato je pomembno, da namesto v drugega pogledamo vase. In se vidimo v zrcalu zunanjih okoliščin in obnašanju drugih ljudi. Kaj lahko izvem o sebi prek obnašanja drugih? Prek svojih reakcij na obnašanje partnerja? Kaj me partner uči, kaj mi kaže? In tukaj nastopi efekt ogledala. Življenje se ustvarja iz nas samih. Usoda se piše glede na našo notranjost. Ker svoje notranjosti ne znamo razbrati direktno iz svoje duše, potrebujemo ogledalo materialnega sveta.

Tudi partnerja lahko gledamo kot svoje ogledalo, da lažje prepoznamo svoje napake in vzorce

To ne pomeni, da smo si s partnerjem podobni. Da smo mi isti kot naš partner. Efekt ogledala pomeni, da lahko iz svojih reakcij na njegovo obnašanje ali karakter prepoznamo, kaj so naše negotovosti in blokade. Če nas prizadene, da partner nima dovolj časa za nas, si postavimo vprašanje: Ali me to prizadene zato, ker nimam svojega življenja? To, kar nam kaže ogledalo, moramo sprejeti, tudi če nam morda ni všeč. Ni treba, da se krivimo zaradi tega, kar ugotovimo. 

V pravljici o Sneguljčici mačeha vpraša čudežno ogledalo: "Ogledalce, ogledalce na steni povej, katera najlepša v deželi je tej?" Ko ji ogledalo odvrne, da ni več tista, ki je najlepša v kraljestvu, se mačeha razjezi na ogledalo, ker ji pokaže to, česar noče slišati. Ampak ogledalo je nevtralno. Ogledalo samo odseva resnico. Ne glede na to, kako se jezimo nanj, bo odsev še vedno ostal isti. In enako je, ko se sami gledamo v ogledalu naših življenjskih okoliščin in se jezimo nanje, ker ne odsevajo tega, kar bi si želeli. A tisto, kar vidimo, smo v resnici mi sami. 

Vidimo nespoštovanje drugih, a kaže se nam pomanjkanje naše lastne vrednosti 

Vidimo finančne težave, kažejo se nam naša prepričanja, "ziheraštvo" in nizka samozavest. Vidimo izčrpanost, kaže se naš perfekcionizem in pretirana odgovornost. Vidimo kronična vnetja, kaže se nam pomanjkanje ljubezni do sebe. Vidimo konfliktne odnose, kaže se nam naša potreba po tem, da imamo vedno prav. Vidimo ljudi, ki od nas bežijo, kaže se naša posesivnost. 

Vidimo zunanji svet, kaže se nam naša notranjost, ki se v njem zrcali! Lahko se jezimo na ogledalo, a odsev bo ostal isti, dokler se ne spremeni tisti, ki se gleda. Ne moremo spremeniti odseva, lahko pa za začetek spremenimo naš odziv na to, kar vidimo. 

Ni treba, da se zarotimo proti ogledalu. Ni treba, da zaradi tega, kar nam kaže, postanemo še bolj jezni, žalostni, nesrečni in polni nesprejemanja. Ogledalo bo še naprej posnemalo vsak naš gib. Tudi naš odziv. Dokler bomo vztrajali mi, tako dolgo bo vztrajalo ogledalo. Ne bo se začelo obnašati drugače kot mi, ker je samo nevtralna površina in ne proizvajalec neke samosvoje realnosti, ki nima veze z nami. 

Zato je čas za novo potezo, novo gesto, nov odziv, novo mentaliteto, novo odločitev. Ne za koncentracijo na odsev, ampak izvirnik. Ne spreminjajmo drugih ljudi, spremenimo sebe. In ko spremenimo sebe, se bodo spremenili drugi!